facebook mail
Prijava za klube
Prijava za klube
Zveza Škis - študentski klubi Slovenije - Arhiv novic

S študijskim letom 2016/17 bodo ukinjeni vsi 'stari' predbolonjski visokošolski dodiplomski programi. Študenti starih programov, ki v letošnjem študijskem letu ne bodo uspeli zaključiti študija, se bodo morali, če bodo želeli s študijem nadaljevati, prepisati na bolonjske programe, zaradi česar bodo izgubili eno stopnjo izobrazbe. Predbolonjska diploma namreč prinese VII. stopnjo izobrazbe, bolonjska diploma pa doseže 'le' stopnjo VI/2. Po bolonjski prenovi je za doseženo VII. stopnjo potrebno opraviti še magisterij stroke.

Ponedeljek, 19 Oktober 2015 11:07

Najboljša univerza

Kaj definira najboljšo univerzo in kako se na svetovnih lestvicah odrežejo slovenske univerze?

Med ljubljanskimi študenti že vrsto let velja prepričanje, da je njihova univerza najboljša, vse dokler se pred kratkim v medijih ni pojavila novica, kjer za kar 200 mest prednjači mariborska univerza. O padcu kakovosti ljubljanske univerze bi sicer lahko teorizirali na dolgo in široko, še posebej o študentskih pravicah, ki jih univerza z novim statutom vztrajno krči. Pa vendar moramo biti pri rangiranju univerz pozorni predvsem na dejavnike, s katerimi posamezna institucija oceni kakovost.

Petek, 16 Oktober 2015 09:45

Ni statusa, ni ...

70. člen Zakona o visokem šolstvu
(prenehanje statusa študenta)
 
Status študenta preneha, če študent:
- ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega,
- se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
- dokonča podiplomski študij,
- ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
- ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
- ne dokonča podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku.
 
Ne glede na drugo in sedmo alinejo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer. Študentu se iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto. Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka.
 
Izguba statusa predstavlja zelo pereč problem. Pa se sploh vsi zavedamo, kakšne posledice še predstavlja za ''vmesno obdobje'' med prvo in drugo bolonjsko stopnjo? 
 

Zdravstveno zavarovanje: Študent s statusom je zavarovan preko enega od staršev ali preko drugega družinskega člana (velja za vse redne in izredne študente). S tem zavarovanjem so v celoti kriti vsi stroški zdravstvenih storitev. V kolikor študent izgubi status, je za vse zdravstvene storitve samoplačnik.

Subvencioniran prevoz: Z izgubo statusa študent ni več upravičen do subvencije pri prevozu, zato mora za karto plačati redno ceno. 

Subvencionirana študentska prehrana: Študentu hkrati z izgubo statusa izgubi tudi pravico do subvencionirane študentske prehrane. Brez ''bonov'' se lahko v lokalih prehranjuje le še po redni ceni.

Študentsko delo: Možnost opravljanja dela preko študentskega servisa preneha z izgubo statusa. Študentom, ki jim znesek prislužen s študentskim delom predstavlja pomemben vir dodatnih sredstev (nekaterim predstavlja vir za študij ali celo za preživetje) izguba statusa pomeni še dodaten udarec s finančnega vidika. Kot osebe brez statusa študenta se lahko sicer prijavijo na Zavod za zaposlovanje ali pa zaposlijo, vendar je tovrstna rešitev pogosto nesmiselna, še zlasti če je obdobje brez statusa zelo kratko. 

Članarine: Študent brez statusa izgubi tudi članstvo v nekaterih knjižnicah (kjer je član kot študent).

Bančni računi: Za študentski račun je potrebno predložiti dokazilo o statusu študenta. 

Poleg zgoraj naštetih področij je ena izmed najpomembnejših posledic izgube študentskega statusa izguba možnosti do subvencioniranega bivanja.
 

Po tem, ko smo bili septembra deležni novice, da se bo moralo približno 500 ljubljanskih študentov izseliti iz študentskih domov, ker so v preteklem študijskem letu diplomirali na dodiplomskem študiju oziroma se prepisali v drug visokošolski program in tako v obdobju do pridobitve statusa študenta na drugi bolonjski stopnji za nekaj časa izgubili status, je ministrica dr. Maja Makovec Brenčič včeraj napovedala, da bo ministrstvo začelo s pripravo zakona, ki bo bolje urejal subvencionirano bivanje študentov.

Na Zvezi ŠKIS smo že ob imenovanju ministrice dr. Maje Makovec Brenčič izrazili željo, da bi ministrstvo svoje moči usmerilo v sprejemljiv predlog Zakona o visokem šolstvu, ki bo usklajen z vsemi deležniki. Ob aktualnem primeru je ministrstvo pokazalo veliko stopnjo pripravljenosti za sodelovanje, za kar smo na Zvezi hvaležni. Predlagane rešitve pozdravljamo, hkrati pa opozarjamo na ostale pomanjkljivosti Zakona o visokem šolstvu, zaradi katerih slovenski visokošolski prostor na številnih področjih zaostaja.

Po posvetu s predstavniki študentov so na ministrstvu ugotovili, da bo potrebno spremeniti akt o ustanovitvi in statut študentskih domov tako, da se študentom, ki so že nastanjeni v študentskih domovih in so po objavi razpisa diplomirali ter bodo v naslednjem študijskem letu nadaljevali študij na višji stopnji, omogoči, da ob izpolnjevanju pogojev lahko ostanejo v študentskih domovih po nesubvencionirani ceni, vse do sklenitve nove nastanitvene pogodbe za subvencionirano bivanje.

Na Zvezi ŠKIS smo zadovoljni nad posluhom ministrstva za reševanje bivanjske težave 228 študentov, ki bi sicer tako rekoč čez noč ostali na cesti, hkrati pa si želimo, da bi se s tolikšno vnemo in voljo za sodelovanje lotilo še ostalih težav visokošolskega prostora.

Ministrstvo pozivamo k čimprejšnji ureditvi kriznih področij zakona, kot sta financiranje in prenehanje statusa med prehodnim obdobjem, torej med zaključeno prvo stopnjo ter pričetkom študija na drugi bolonjski stopnji. Slednje namreč zopet deluje kot 'kazen' države za pridnost tistih študentov, ki bi sicer želeli diplomirati pred poletjem, a bi s tem tvegali izgubo študentskih pravic in finančno prikrajšanost. Nasprotno pa država pridnost 'nagradi' z odvzemom subvencioniranega bivanja, prehrane, prevoza, možnosti opravljanja študentskega dela med počitnicami in seveda zdravstvenega zavarovanja.

Ajda Praznik, vodja Odbora za visoko šolstvo Zveze ŠKIS meni, da: »Zadeva sicer ne bi bila tako grozljiva, če bi implementacija bolonjske reforme uspela in bi bili diplomanti po prvi stopnji zaposljivi. Sistem slovenskega visokega šolstva pa je žal naravnan tako, da študente sili v nadaljevanje študija in vpis na drugo bolonjsko stopnjo, s čemer se obdobje študija seveda podaljša.«

Torek, 04 Avgust 2015 06:35

“Kaj znam” in ne “kaj študiram”

Kaj pa ti odneseš od študentskega dela? Kako boš zapakiral svoje izkušnje, da bo tvoj bodoči delodajalec najhitreje videl, kaj vse znaš? Kaj pa, če bi te lahko delodajalec na podlagi tvojih kompetenc poiskal kar sam? Bi rad svojo karierno pot natančno načrtoval na podlagi končnega skupka kompetenc, ki jih potrebuješ za določen poklic? Verjetno tudi že veš, da v formalnem izobraževanju ne boš pridobil vseh kompetenc, ki jih zahteva posamezno delovno mesto. Zato je še kako pomembno, kaj počneš s svojim neformalno pridobljenim znanjem in izkušnjami. No, pa gremo kar po vrsti. 

ARRS od leta 2004 naprej s sredstvi državnega proračuna v skladu z interesi in politiko ministrstva, pristojnega za znanost, financira pretežni del raziskovalne dejavnosti v Sloveniji. Stanje na področju raziskav pa postaja čedalje bolj kritično. Sredstva, ki jih je ARRS namenil v te raziskave, so se s 184 milijonov € v letu 2009 znižala na 136 milijonov € v letu 2014, to je za 26 %.

Je čas za nov pristop v izobraževanju?

Medtem ko ostale države v Evropi že intenzivno pripravljajo nadgradnjo bolonjske reforme se v Sloveniji še vedno srečujemo s problemi implementacije. Številna področja namreč še vedno niso urejena in glede na današnje stanje bo tako najbrž tudi ostalo. Eno izmed teh področij je tudi koncept 'Student-centred learning', ki uvaja nove, inovativne metode učenja in poučevanja.

Četrtek, 02 April 2015 06:10

Znanje za javno dobro

Leta 2011 je vlada v okviru Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020 (v nadaljevanju: NPVŠ) visoko šolstvo in z njim povezano znanstveno raziskovanje postavila v ospredje razvojnih ambicij Republike Slovenije. In če smo danes, štiri leta kasneje, na področju, ki ga država postavlja med prednostna, brez vidnejših rezultatov, so bojazni za kakršenkoli nadaljnji razvoj več kot upravičene.

Ob imenovanju nove ministrice za izobraževanje, znanost in šport na Zvezi ŠKIS izražamo zaskrbljenost. Ministrica namreč ni seznanjena s problematiko visokega šolstva, kar njeno sposobnost za reševanje strukturnih problemov visokega šolstva postavlja pod vprašaj. Od ministrice Markež pričakujemo veliko mero odgovornosti in pripravljenost na dialog, ki se bo odražala v dejanski ureditvi področja visokega šolstva. 

Sreda, 11 Marec 2015 10:04

Prihodnost ZVIS-a ponovno v temi

Ministrstvo za izobraževanje in šport je v februarju predstavilo predlog koncepta novega Zakona o visokem šolstvu, vendar pa so po negativnem mnenju deležnikov z vseh smeri kmalu ugotovili, da se tako zakonov pač ne pripravlja. Predlog je zapisan z mnogimi strokovnimi pomanjkljivostmi, neskladnostmi in tudi slovničnimi napakami. Ampak drugega od predloga, ki so ga ustvarjali anonimni strokovnjaki in pri tem izključili deležnike, niti nismo mogli pričakovati.

Študentska organizacija Slovenije je lansko leto anketirala študente visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol za potrebe pridobivanja podatkov v okviru evropske raziskave Eurostudent, katere glavni namen je zbrati podatke o socialno-ekonomskem položaju študentov, študijskih razmerah in mobilnosti.

No events