17. november: Mednarodni dan študentov

Mednarodni dan študentov na danšanji dan obeležujemo v spomin na študente, ki so z demonstracijami leta 1939 sprožili napad na nacistične vojske na praško  univerzo. Kot posledica nasprotovanj so bile zaprte vse češke univerze, več kot 1.200 študentov pa je bilo poslanih v taborišča. Spominjamo se študentov, ki so se borili za svobodo in proti totalitarizmu.

Danes neposredne grožnje totalitarizma ni, je pa položaj mladih v Evropi in Sloveniji na najnižji točki od takrat. Blaginja, katero so živeli naši starši in stari starši in s katero smo odraščali sami, je odšla s splošno krizo. Kriza, v kateri smo mladi gotovo potegnili najkrajšo, pa je prinesla določeno mero streznitve. Mladi ne računamo več na zagotovljeno delovno mesto, temveč iščemo svoje priložnosti, kljub temu, da je možnost zaposlitve majhna. Vse več je dobrih zgodb mladih, ki jim je s svojo podjetniško idejo uspelo. S študentskim delom, po avtorski pogodbi, in preko prisilne s.p.-izacije skušamo priti do dela, ki bi nam prinesel vsaj reference in delovne izkušnje, da pridemo do tako želene redne zaposlitve.

Prihodnje leto obeležujemo tudi 10-letnico uvedbe bolonjske reforme, ki se je razen nekaterih pozitivnih kazalcev kot je povečevanje deleža mednarodno mobilnih študentov, izkazala kot ogromen skok v neznano, predvsem na področju kakovosti in vsebine študijskih programov. Poplava študijskih programov vprašljive kakovosti, ki smo ji priča v zadnjih nekaj letih je povzročila upad kakovosti celotnega terciarnega izobraževanja, Slovenijo pa po številu programov glede na prebivalstvo uvrstila na sam vrh evropske lestvice. Padec kakovosti visokega šolstva je posledica zadovoljitve univerz in visokošolskih zavodov z doseganjem minimalnih standardov in površne implementacije bolonjskih priporočil. Tisti, ki zaključujemo visokošolsko izobrazbo, smo del generacije, na kateri se je testirala bolonjska reforma in lahko rečemo, da je pridobljena izobrazba pri zaposlovanju drugotnega pomena. Še nikoli ni bilo tako velike neusklajenosti med izobraževanjem in trgom dela, saj študenti pri študiju ne pridobijo ustreznih znanj, slednji pa jih ne prepoznava kot zaposljiv kader. V času krize se je dokončno izkazalo, da slovensko gospodarstvo nima dela za vse mlade diplomante, zaradi česar je v poplavi diplomantov in premalo dela še toliko pomembnejše postalo pridobivanje neformalnih delovnih izkušenj. Slovenija si je zadala cilj visoke vključenosti mladih v terciarno izobraževanje, danes pa to namesto razvojne priložnost prepoznava kot problem. Posledica slabo domišljenih politik zaposlovanja in razvoja gospodarstva, ki niso sledile ukrepom na področju izobraževanja je pojav, kjer mladi visoko izobraženi postajajo vse bolj marginalizirani in odrinjeni na rob družbe. Namesto tega, da bi visoko izobrazbeno raven mladih izkoristili za razvoj in napredek, se izobraževanje danes problematizira in poskuša omejevati, bodisi z zniževanjem sredstev namenjenih za visoko šolstvo ali žal z vse večjim prelaganjem finančnih bremen na študente. Ti so že v času študija prisilijeni delati preko študentskega dela, medtem ko ob zaključku v veliki večini primernega dela zanje ni. Tako se je v preteklosti podaljševal čas študija, ki je s pravicami iz naslova statusa študenta prinesel vsaj nekaj socialne varnosti mladim. Ko se danes sprejemajo zakonodajni ukrepi, ki bodo podaljševanje statusa omejili, se na državni ravni nihče ne sprašuje kaj se bo zgodilo z mladimi diplomanti, ki bodo ob zaključku študija postali del socialno ogrožene množice posameznikov in  izgubljali svoj kreativni in razvojni potencial na račun nepremišljenega upravljanja z državo in gospodarstvom.

Slovenija še nikoli ni imela tako izobraženih mladih, kot jih ima v času najvišje številke brezposelnih mladih pred 30. letom. Še nikoli nismo imeli na voljo toliko človeškega kapitala, ki bi državi moral zagotavljati stabilno gospodarstvo in blaginjo. V terciarno izobraževanje se ga bo vlagalo še naprej, kar je dobro, vendar pa je za diplomante potrebno najti tudi delo, s katerim lahko študenti svoj vložek povrnemo. Študenti smo pripravljeni prevzeti breme razvoja, le priložnost za to moramo dobiti.