17. oktober – Mednarodni dan boja proti revščini

Revščina

Revščina je razširjena v vseh državah sveta in ne pomeni zgolj pomanjkanja osnovnih človekovih dobrin, temveč ima precej širši obseg, ki je rezultat vedno večje neenakosti in družbene razdeljenosti. Odprava revščine je prvi cilj trajnostnega razvoja v okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj, osrednjega dokumenta, ki opredeljuje globalni razvoj, h kateremu so se septembra 2015 zavezale vse države sveta.

Podatki kažejo, da se v EU delež tistih, ki jim pretita revščina ali socialna izključenost, znižuje (od leta 2012, ko je bila ogrožena skoraj tretjina prebivalcev), vendar pa v teh razmerah še vedno živi 113 milijonov ljudi. V Sloveniji sta leta 2017 revščina in socialna izključenost ogrožali 345.000 prebivalcev (17 % prebivalstva).

 

 

Covid-19 in revščina

Pandemija COVID-19 bo verjetno leta 2021 v revščino pripeljala med 143 in 163 milijonov ljudi. Leta 2020 je pandemija v primerjavi z letom 2019 povečala revščino za 8,1 %. Skoraj polovica predvidenih novih revnih bo v Južni Aziji, več kot tretjina pa v podsaharski Afriki. Na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki se je stopnja skrajne revščine med letoma 2015 in 2018 skoraj podvojila, spodbudili so jo spopadi v Sirski arabski republiki in Republiki Jemen. Trenutne projekcije kažejo, da se bo skupna blaginja v skoraj vseh gospodarstvih v letih 2020–21 močno zmanjšala, saj se gospodarska obremenitev pandemije čuti v celotni porazdelitvi dohodka. COVID-19 je najhujši obrat na poti k cilju globalnega zmanjšanja revščine v zadnjih treh desetletjih.

 

 

17. oktober

Generalna skupščina Združenih narodov je 17. oktober leta 1992 razglasila za mednarodni dan boja proti revščini. Datum je spomin na 17. oktober 1987, ko se je na trgu Trocadéro v Parizu zbralo več kot sto tisoč ljudi, da bi opozorili na žrtve skrajne revščine, nasilja in lakote. In ni naključje, da je bila ravno na tem trgu leta 1948 podpisana Splošna deklaracija o človekovih pravicah, kjer so razglasili, da je revščina kršitev človekovih pravic, in potrdili potrebo po združitvi, da bi zagotovili spoštovanje teh pravic. Te obsodbe so vpisane v spominski kamen.

Od takrat so se 17. oktobra vsako leto zbrali ljudje vseh slojev, prepričanj in družbenega izvora, da bi obnovili svojo zavezo in pokazali svojo solidarnost z revnimi. Replike spominskega kamna so odkrili po vsem svetu in služijo kot zbirališče za praznovanje dneva.

 

 

Zakaj je mednarodni dan boja proti revščini pomemben?

Pomemben je, saj nudi priložnost, da se prizna trud in boj ljudi, ki živijo v revščini, in da ljudje izrazijo svoje pomisleke. Poskrbi tudi za trenutek spoznanja, da so se revni prvi borili proti revščini. Ustvarja prostor za izobraževanje javnosti o zaskrbljujočih vprašanjih, za mobilizacijo politične volje in sredstev za reševanje svetovnih problemov ter za praznovanje in krepitev dosežkov človeštva. Poudarja pa tudi sporočilo revnih svetu, in sicer da se po obdobju covida-19 ne želijo vrniti nazaj v strukturirane neenakosti in nepravičnosti, namesto tega pa predlagajo grajenje naprej. Grajenje naprej pomeni preoblikovanje našega odnosa z naravo, odprava struktur diskriminacije, ki prikrajšajo ljudi v revščini, in gradnja na moralnem in pravnem okviru človekovih pravic, ki postavlja človekovo dostojanstvo v središče politike in ukrepanja. Napredovanje ne pomeni le, da nihče ne zaostaja, ampak tudi da ljudje, ki živijo v revščini, aktivno sodelujejo v procesih odločanja, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje. Pri grajenju naprej se moramo pustiti obogatiti z bogastvom modrosti, energije in iznajdljivosti, ki jih lahko ljudje, ki živijo v revščini, prispevajo k našim skupnostim, družbam in nazadnje tudi k našemu planetu.

 

 

Kaj lahko proti revščini storim jaz?

Eden najpreprostejših načinov za izkoreninjenje revščine je govoriti proti neenakosti in zahtevati, da državljani in vlade sprejmejo ukrepe. Na podnebne spremembe in revščino glej kot na dve strani istega kovanca. Bori se proti izključenosti žensk. Prepoznaj trenja med gospodarskim razvojem in okoljem. Pozovi vlado, da izpolni dane zaveze za uradno razvojno pomoč države. Bodi pozoren na porabo naravnih virov in spodbujaj dostop do njih za vse prikrajšane. Izobražuj se tako formalno kot neformalno in svoje znanje ter izkušnje uporabi pri odpravi revščine. Doniraj organizacijam in podpri programe, ki se osredotočajo na odpravo revščine. Ne zavrzi uporabnih stvari, raje jih podari. Zmanjšaj količino odpadne hrane.

 

 

 

“Extreme poverty is the work of human beings. Only human beings can end it.”

Joseph Wresinski

 

 

 

 

 

Nika Hrovat

Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKISin Facebooku @ZVEZA.SKIS