25. november – Mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami

Ob svetovnem dnevu izločitve nasilja nad žesnkami se lahko vprašamo  na kakšne načine se tega lotimo, kako izločiti nasilje  ali vsaj zmanjšati nasilje. En od načinov je neprestano informiranje o tem kaj nasilje je in kakšne vrste tega poznamo ter kako ukrepati ob vseh vrstah. Nasilje ni le fizično ampak tudi spolno, psihično in verjetno nam najmanj prepoznavno, ekonomsko nasilje.

 

 

 

Prav tako  se z vsemi omenjenimi vrstami nasilja  soočajo tudi študentke –  nasilje s strani sošolcev, učiteljev, osebja na kampusih ali kje drugje.  Nasilje nad študentkami ima številne resne posledice. Študentke, ki so bile žrtve nasilja, se pogosto soočajo z zmanjšano samozavestjo, anksioznostjo, depresijo in drugimi duševnimi težavami. To lahko vpliva na njihovo akademsko uspešnost, kar ima dolgoročne posledice za njihovo kariero. Poleg tega je treba upoštevati tudi fizične poškodbe, ki se lahko pojavijo zaradi nasilja.

 

 

 

Ozaveščanje o nasilju nad študentkami je ključnega pomena. Univerze in fakultete morajo razviti politike in postopke za preprečevanje nasilja, zaščito žrtev in kaznovanje storilcev. Pomembno je tudi nudenje dostopa do strokovne psihosocialne podpore za žrtve, da bi jim pomagali pri okrevanju. Svetovni dan izločitve nasilja nad ženskami je odlična priložnost za ozaveščanje o tem problemu, spodbujanje pogovora in zavezništva med vsemi deležniki, vključno s študentkami, zaposlenimi na univerzah, odločevalci in civilno družbo.

 

 

 

Pri spolnem nasilju je dobro vedeti, da to ni samo prisiljen spolni odnos, ampak tudi poskus posilstva, spolno nadlegovanje, prisila, spolno izkoriščanje, prikrito in odkrito zalezovanje, prisiljena splav in poroka… Velika večina teh dejanj ostane neprijavljenih.

 

 

 

Kako ločiti med navadnimi odnosnimi nesoglasji in psihičnim nasilljem?

Tovrstno vedenje se imenuje nadzorni vzorec. Je oblika nasilja v partnerskem odnosu, ki lahko ima resne posledice za žrtev.

Nadzorni vzorec lahko vključuje naslednje vedenje:

Neprekinjeno kritiziranje, nadzorovanje partnerja. To lahko vključuje kritiko njegovega videza, vedenja, prijateljev, družine ali poklica.

Nenehne zahteve in pričakovanja. To lahko vključuje zahtevo, da partner naredi vse, kar reče nadzorovalec, ali da se vedno strinja z njim.

Izključevanje in poniževanje partnerja. To lahko vključuje razvrednotenje mnenj partnerja, ignoriranje njegovih potreb ali čustev ali celo fizično ali spolno nasilje.

Molk. To lahko vključuje ignoriranje partnerja, zavrnitev komunikacije ali celo fizično odstopanje od njega.

V psihično nasilje sodijo termini, k jih poznamo kot gaslightanje, kjer pride do sprevračanja besed in dejstev  storilcu v prid, večkrat je cilj tega odpraviti svojo krivdo in jo spraviti na  partnerko, da bi jo predstavil kot neprištevno, jo omalovaževal, imel za “noro”.

 Drugi termin pa je love bombing, kjer pride sprememba iz  ‘’zelo ljubečega partnerja’’, ki zasipa z darili, ljubeznivimi besedami, pozornostjo, do nekoga, ki žensko zatira ali pa tudi igranje ljubečega partnerja pred drugimi, stanje v zasebnem prostoru pa je povsem obratno. To privede tudi do tega, da ženski, če se odloči spregovoriti noben ne verjame.

Glavni namen katerekoli oblike (psihičnega) nasilja je žensko podrediti svoji avtoriteti.

 

 

 

Zadnja oblika nasilja je ekonomsko nasilje, ki izhaja  iz ekonomske neenakosti žensk. Kako ga prepoznamo v odnosih?

  • prevzem nadzora nad družinskimi prihodki
  • poraba vseh svojih dohodkov za gospodinjstvo
  • neplačevanje preživnine za otroka 

Pri prijateljici npr. opazimo, da manj hodi ven, si ne kupuje novih stvari, zavrača razna povabila, je morda celo opazno shujšana, ker si ne uspe pridobiti dovolj hrane…

 

Vse to omejuje odhod iz nasilnega razmerja (ali je to partnersko ali  določeni odnosi v družini) npr. v primeru študentov bi bilo nedostopnost do štipendije ali lastnih študijskih zaslužkov, nadzor nad bančnimi izpiski…

 

 

 

Vse vrste nasilja (če ga doživljaš ti ali oseba, ki jo poznaš)  lahko anonimno prijaviš policiji, na njihovi spletni strani. Kljub večji aktivaciji ničelne tolerance nasilja je to še vedno tabu tema in posledično še vedno  veliko neprijavljenih primerov. Veliko je na to vplivala tudi  sama zakonodajna plat opredelitve spolnega nasilja. Korak k boljšemu pristopanju ob prijavah in dajanju kazni smo naredili s sprejetjem zakona Da pomeni Da.

 

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKISin Facebooku @ZVEZA.SKIS