Screen Shot 2014-01-10 at 5.20.09 PM

Brezplačni delni študij

Avtor: Timotej Vitez

Obravnavani predlog Zakona o visokem šolstvu, po zgledu evropskih držav in skladno s smernicami Nacionalnega programa visokega šolstva, uvaja koncept delnega, “part-time” študija, ki bi v veliki meri moral nadomestiti trenutni nepravičen in netransparenten institut izrednega študija. 

 

Kaj sploh je delni študij, da ne bi prihajalo do nadaljnje napačne interpretacije? Delni študij pomeni izpolnjevanje enakih študijskih obveznosti in doseganje enakih učnih izidov kot pri polni obliki študija, vendar skozi daljše časovno obdobje. Zato govorimo o študiju v zmanjšanem obsegu obremenitve v posameznem študijskem letu. Študent, ki bo študiral delno, bo imel pravico do opravljanja letnika v obremenitvi 36 ECTS letno in ne 60 ECTS, kot velja za polno obliko študija. To v praksi pomeni, da se študij na prvi bolonjski stopnji, ki obsega 180 ECTS, podaljša s treh na pet študijskih let.

Komu je namenjen?

Delni študij ni namenjen podaljševanju študija, temveč je namenjen zagotavljanju dostopnega, brezplačnega študija tistim, ki danes zaradi drugih obveznosti ali posebnih okoliščin niso zmogli študirati na redni študijski obliki s polno obremenitvijo. Oblika delnega študija bo namenjena študentom staršem, študentom s posebnimi potrebami ter tistim, ki so v delovnem razmerju in še nimajo pridobljene enake stopnje izobrazbe.

 

Zakaj je izredni študij, kot ga poznamo danes, potrebno ukiniti?

Izredni študij je bil sprva mišljen kot oblika študija ob delu za tiste posameznike, ki zaradi delovne obremenitve niso mogli obiskovati predavanj v dopoldanskem času in izpolnjevati vseh študijskih obveznosti skupaj z rednimi študenti. Zato so predavanja, vaje in seminarji potekali v popoldanskih terminih in ob koncu tedna.

Izredni študij v obliki, ki jo poznamo danes, pa pomeni nič drugega kot prikrito zaračunavanje šolnin in obliko plačljivega študija, ki ne dosega standardov kakovosti v primerjavi z rednim študijem. Kot stranski dohodek visokošolskih zavodov, se je preko povečevanja vpisnih mest in brez vstopnih pogojev masificiral do te mere, da ponekod na programih javnih visokošolskih zavodov izredni študij predstavlja glavnino vpisanih študentov, vse več programov pa postaja v celoti izrednih, torej plačljivih.

 

Za polno šolnino manj kakovosten študij

Študent, ki je vpisan izredno, plača danes polno šolnino, izvedba pa ne dosega standardov kakovosti kot bi jih morala. Kaj dobi študent za današnjo šolnino? Manj predavanj, manj seminarjev, manj kontaktnih ur s pedagoškim osebjem. Kaj pomeni izredni študij za visokošolske zavode? Hiter zaslužek brez pretiranega dodatnega truda pri izvedbi. Študentje so večinoma prepuščeni sami sebi, študij kot tak pa razen nekaj ur predavanj v petek in soboto, študentu ne nudi ustrezne podpore in izobraževalnega  oziroma študijskega procesa.

 

Izredni študij kot družbeni razslojevalec

Še en vidik izrednega študija je treba izpostaviti. Zaradi neobstoječih vstopnih pogojev, se je izredni študij razvil tudi v sistem kupovanja diplom in izobrazbene ravni. V primeru, da študent ne dosega vstopnih pogojev za redni študij, se ima možnost vpisati na izredni študij in za to plačati šolnino. Zavod dobi dodatna sredstva, posameznik pa ima možnost s plačilom šolnine pridobiti enako izobrazbo kot tisti, ki študirajo redno. Tak sistem danes že deli slovensko družbo: na tiste, ki izpolnujejo pogoje za študij in morajo opravljati vse študijske obveznosti, skupaj z obvezno prisotnostjo na predavanjih in vajah, ter na tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev in za vpis na študijski program plačajo šolnino, ter niso deležni študija po enakih kriterijih in obremenitvah.

 

Kaj bi prinesel in odnesel brezplačen delni študij?

Za brezplačen delni študij bi morali veljati enaki vpisni pogoji kot za polno obliko študija. Poleg tega pa bi moral študent za vpis na delni študij izpolnjevati še dodatne kriterije oz. pogoje, kot so starševstvo, zaposlitveno razmerje ali status študenta s posebnimi potrebami.

 

Primerjava, kaj bi delni študij prinesel in odnesel in kakšna je primerjava z rednim študijem:

 

 

Dobra ideja potrebuje dobro implementacijo


Delni študij je idejno dobro zasnovan koncept, ki pa potrebuje tudi ustrezno implementacijo na izvedbeni ravni. Da bi končno postavili sistem študija, ki bo vse študente obravnaval enako, jim dal enake možnosti in od njih zahteval enako mero vloženega truda, pri tem pa upošteval različne življenjske pogoje, si moramo prizadevati vsi deležniki, še posebej pa študenti. Delni študij bi omogočil skupinam študentov, ki ne zmorejo študirati v obsegu 60 ECTS letno, dostop do brezplačnega študija, hkrati pa poskrbel za njegovo kakovostno izvedbo. To pa je nekaj, za kar bi si morali prizadevati vsi – le način implementacije bolonjske reforme se nam ne sme ponoviti.

Brezplacni_delni_studij.docx

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKIS