Svetovni trendi izvajanja študija na daljavo se selijo tudi v slovenski prostor. Čedalje več fakultet ponuja možnost pridobitve izobrazbe preko interneta, čeprav se študij na daljavo zaenkrat pojavlja le v obliki izrednega študija.
Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so v okviru javne razprave o predlogu Uredbe o sofinanciranju doktorskega študija podali svoje komentarje, ki gredo predvsem v smeri drugačnega sistema financiranja doktorskega študija. Njihovo osnovno izhodišče je, da mora biti doktorski študij stalno in stabilno (so)financiran ter dostopen vsem kandidatom pod enakimi finančnimi pogoji (enaka višina šolnin). Kot eno ključnih težav pri dostopu do doktorskega izobraževanja vidimo predvsem v višini šolnin, ki pa se med programi zelo razlikujejo in znašajo med 2.400 in 5.500 evrov na posamezni letnik študija, prav tako pa doktorski kandidati – tudi tisti, ki niso zaposleni – niso upravičeni do večine socialnih transferjev, ki so sicer namenjeni študentom.
Z današnjim dnem so visokošolski zavodi začeli z objavami razpisov za vpis za prihodnje študijsko leto 2017/18, in sicer na spletnem naslovu https://portal.evs.gov.si./razpisi-za-vpis. Prav tako je objavljen tudi skupni Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2017/18 na javne in koncesionirane samostojne visokošolske zavode.
Na različnih fakultetah po Sloveniji se že dolgo soočajo z enim in istim problemom – po kakšnem kriteriju ocenjevati bodočega študenta, da se preveri, če je posamezna oseba potencialno »prava« za opravljanje določenega študija?
Danes je bilo v Uradnem listu Republike Slovenije objavljeno besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, poznanega tudi kot ZViS-K. Zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, torej 15. decembra 2016.
Novela tako za študente kot tudi za vse zaposlene, ki delujejo v slovenskem visokošolskem prostoru, pomeni veliko sprememb na področju visokega šolstva. Odbor za visoko šolstvo Zveze ŠKIS predstavlja bistvene spremembe, ki jih bomo deležni študenti.
Študentje glede na dosedanje dogajanje v študijskem procesu splošno gledano zelo slabo ocenjujejo novo pridobljena znanja v času praktičnega izobraževanja. So mnenja, da bi se morala vsebina praktičnega izobraževanja bolje povezovati z vsebino študijskega programa. Na tej točki bi bilo smiselno prilagoditi praktično izobraževanje študijskemu programu, saj je v večini primerov pri izbiri prakse študent prepuščen samemu sebi in (brez predhodnega znanja) težko izbere optimalno rešitev za praktično izobraževanje, ki bi bilo hkrati kakovostno in skladno s študijskim programom.
Zakonodaja v Sloveniji omogoča, da ima vsak, tudi tisti starejši od 26 let, ne glede na delovno razmerje, možnost do brezplačnega rednega študija, vselej kadar še ni izkoristil dveh vpisov (prvega vpisa in ponovnega vpisa/prepisa) na prvi in tudi drugi bolonjski stopnji. Številni se tega žal ne zavedajo in se zato ne odločijo za študij ob zaposlitvi ali študij po 26. letu starosti.
Študenti, ki želite svoje pravice na področju visokega šolstva čim bolje izkoristiti, se lahko po končanem prvem letniku brezplačno vpišete na še en študijski program oziroma se lahko po končanem dodiplomskem študiju še enkrat vpišete na drug študijski progam iste stopnje.
Kakovost študijskega procesa je že dalj časa pod velikim vprašajem. So profesorji in drugi strokovni delavci na fakultetah po Sloveniji res še vedno tako zavzeti, da bi prenašali vse znanje, ki ga premorejo, na svoje študente? Ali so sploh kdaj bili tako zavzeti? Velik problem predstavlja dejstvo, da profesorji nimajo nadzora nad kvaliteto in obliko svojih predavanj, kar posledično velikokrat privede do slabega in nekvalitetnega podajanja znanja.
Na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so dne 1. 4. 2016 objavili podatke o prijavah za vpis v prvi letnik dodiplomskega in enovitega magistrskega študijskega programa druge stopnje za študijsko leto 2016/2017.
Na 18.542 razpisanih mest se je prijavilo 15.191 kandidatov, kar pomeni 3.351 nezapolnjenih mest na fakultetah. Kljub temu, da je razpisanih mest več kot prijav, pa lahko to dejstvo zavaja, saj so bile prijave namreč zelo neenakomerne in je na marsikateri fakulteti prijavljenih veliko več študentov kot je razpisanih mest, kar v nadaljevanju pomeni omejitev vpisa.
