Zakonodaja v Sloveniji omogoča, da ima vsak, tudi tisti starejši od 26 let, ne glede na delovno razmerje, možnost do brezplačnega rednega študija, vselej kadar še ni izkoristil dveh vpisov (prvega vpisa in ponovnega vpisa/prepisa) na prvi in tudi drugi bolonjski stopnji. Številni se tega žal ne zavedajo in se zato ne odločijo za študij ob zaposlitvi ali študij po 26. letu starosti.

Kakovost študijskega procesa je že dalj časa pod velikim vprašajem. So profesorji in drugi strokovni delavci na fakultetah po Sloveniji res še vedno tako zavzeti, da bi prenašali vse znanje, ki ga premorejo, na svoje študente? Ali so sploh kdaj bili tako zavzeti? Velik problem predstavlja dejstvo, da profesorji nimajo nadzora nad kvaliteto in obliko svojih predavanj, kar posledično velikokrat privede do slabega in nekvalitetnega podajanja znanja.

 

Na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so dne 1. 4. 2016 objavili podatke o prijavah za vpis v prvi letnik dodiplomskega in enovitega magistrskega študijskega programa druge stopnje za študijsko leto 2016/2017.

Na 18.542 razpisanih mest se je prijavilo 15.191 kandidatov, kar pomeni 3.351 nezapolnjenih mest na fakultetah. Kljub temu, da je razpisanih mest več kot prijav, pa lahko to dejstvo zavaja, saj so bile prijave namreč zelo neenakomerne in je na marsikateri fakulteti prijavljenih veliko več študentov kot je razpisanih mest, kar v nadaljevanju pomeni omejitev vpisa. 

Na podlagi želje in nenazadnje celo zahteve Ustavnega sodišča po novem Zakonu o visokem šolstvu je po večletnih bojih in prizadevanjih le prišlo do težko pričakovanega osnutka novele Zakona o visokem šolstvu (ZViS). Zveza ŠKIS v okviru Študentske organizacije Slovenije zato pripravlja razpravo o vplivu novele na javno visoko šolstvo "(Ne)uresničena pričakovanja javnega visokega šolstva ob predlagani noveli ZviS", ki bo v ponedeljek, 21. marca, ob 17. uri v Veliki dvorani Fakultete za družbene vede. Novela posega v nekatera pomembna področja, o katerih se bodo pogovarjali dr. Stojan Sorčan (MIZŠ), dr. Dragan Marušič (Rektorska konferenca RS), dr. Marko Marinčič (Visokošolski sindikat Slovenije), ga. Tatjana Debevec (NAKVIS) in Klemen Balanč (ŠOS).

V preteklih dneh so javnost šokirale nove nepravilnosti v povezavi z visokim šolstvom. V letu 2015 je Inšpektorat za javni sektor opravil inšpekcijski nadzor na enajstih fakultetah Univerze v Ljubljani in odkril nepravilnosti na kar devetih članicah, ki jih je vzel pod drobnogled. Med letoma 2012 in 2014 je bilo nezakonito izplačanih za okoli 770.000 € bruto dodatka za stalno pripravljenost. Sumljivo pretakanje denarja je pod drobnogled že vzela tudi Generalna policijska uprava. Na Zvezi ŠKIS se nam takšno izplačevanje denarja zdi nesprejemljivo, saj gre za nezakonito porabo javnih financ, ki pa jih v visokem šolstvu močno primanjkuje.

Univerza v Mariboru med 4. in 6. novembrom 2015 gosti letno Podonavsko rektorsko konferenco, ki se je bo udeležilo približno 100 predstavnikov vodstev univerzitetnih in visokošolskih institucij iz 14 držav. Naslov letošnje konference je Harmonizacija podonavskega visokošolskega prostora, ena izmed tem pa predstavitev ključnih izzivov in primerov tujih praks pri vpeljavi internacionalizacije v slovenski visokošolski prostor. V svojem nagovoru je ministrica dr. Maja Makovec Brenčič povedala, da je največji izziv internacionalizacije multikulturnost, ter da je nujno potrebno ohraniti slovenski jezik tudi na zahtevnejših nivojih, kot so na primer znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Konference se je udeležila tudi Zveza ŠKIS, ki opozarja, da lahko nepremišljene poteze implementacije internacionalizacije za sabo pustijo nepopravljivo škodo in posledice, ki jih bodo znova nosili študenti. Na Zvezi se bojimo, da se besedo »internacionalizacija« izkorišča in publicistično predstavlja kot dvig kakovosti, ki v resnici služi zgolj kot nadomestilo za finančni primanjkljaj univerz.

S študijskim letom 2016/17 bodo ukinjeni vsi 'stari' predbolonjski visokošolski dodiplomski programi. Študenti starih programov, ki v letošnjem študijskem letu ne bodo uspeli zaključiti študija, se bodo morali, če bodo želeli s študijem nadaljevati, prepisati na bolonjske programe, zaradi česar bodo izgubili eno stopnjo izobrazbe. Predbolonjska diploma namreč prinese VII. stopnjo izobrazbe, bolonjska diploma pa doseže 'le' stopnjo VI/2. Po bolonjski prenovi je za doseženo VII. stopnjo potrebno opraviti še magisterij stroke.

Kaj definira najboljšo univerzo in kako se na svetovnih lestvicah odrežejo slovenske univerze?

Med ljubljanskimi študenti že vrsto let velja prepričanje, da je njihova univerza najboljša, vse dokler se pred kratkim v medijih ni pojavila novica, kjer za kar 200 mest prednjači mariborska univerza. O padcu kakovosti ljubljanske univerze bi sicer lahko teorizirali na dolgo in široko, še posebej o študentskih pravicah, ki jih univerza z novim statutom vztrajno krči. Pa vendar moramo biti pri rangiranju univerz pozorni predvsem na dejavnike, s katerimi posamezna institucija oceni kakovost.

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKISin Facebooku @ZVEZA.SKIS