Na podlagi želje in nenazadnje celo zahteve Ustavnega sodišča po novem Zakonu o visokem šolstvu je po večletnih bojih in prizadevanjih le prišlo do težko pričakovanega osnutka novele Zakona o visokem šolstvu (ZViS). Zveza ŠKIS v okviru Študentske organizacije Slovenije zato pripravlja razpravo o vplivu novele na javno visoko šolstvo "(Ne)uresničena pričakovanja javnega visokega šolstva ob predlagani noveli ZviS", ki bo v ponedeljek, 21. marca, ob 17. uri v Veliki dvorani Fakultete za družbene vede. Novela posega v nekatera pomembna področja, o katerih se bodo pogovarjali dr. Stojan Sorčan (MIZŠ), dr. Dragan Marušič (Rektorska konferenca RS), dr. Marko Marinčič (Visokošolski sindikat Slovenije), ga. Tatjana Debevec (NAKVIS) in Klemen Balanč (ŠOS).

V preteklih dneh so javnost šokirale nove nepravilnosti v povezavi z visokim šolstvom. V letu 2015 je Inšpektorat za javni sektor opravil inšpekcijski nadzor na enajstih fakultetah Univerze v Ljubljani in odkril nepravilnosti na kar devetih članicah, ki jih je vzel pod drobnogled. Med letoma 2012 in 2014 je bilo nezakonito izplačanih za okoli 770.000 € bruto dodatka za stalno pripravljenost. Sumljivo pretakanje denarja je pod drobnogled že vzela tudi Generalna policijska uprava. Na Zvezi ŠKIS se nam takšno izplačevanje denarja zdi nesprejemljivo, saj gre za nezakonito porabo javnih financ, ki pa jih v visokem šolstvu močno primanjkuje.

Univerza v Mariboru med 4. in 6. novembrom 2015 gosti letno Podonavsko rektorsko konferenco, ki se je bo udeležilo približno 100 predstavnikov vodstev univerzitetnih in visokošolskih institucij iz 14 držav. Naslov letošnje konference je Harmonizacija podonavskega visokošolskega prostora, ena izmed tem pa predstavitev ključnih izzivov in primerov tujih praks pri vpeljavi internacionalizacije v slovenski visokošolski prostor. V svojem nagovoru je ministrica dr. Maja Makovec Brenčič povedala, da je največji izziv internacionalizacije multikulturnost, ter da je nujno potrebno ohraniti slovenski jezik tudi na zahtevnejših nivojih, kot so na primer znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Konference se je udeležila tudi Zveza ŠKIS, ki opozarja, da lahko nepremišljene poteze implementacije internacionalizacije za sabo pustijo nepopravljivo škodo in posledice, ki jih bodo znova nosili študenti. Na Zvezi se bojimo, da se besedo »internacionalizacija« izkorišča in publicistično predstavlja kot dvig kakovosti, ki v resnici služi zgolj kot nadomestilo za finančni primanjkljaj univerz.

S študijskim letom 2016/17 bodo ukinjeni vsi 'stari' predbolonjski visokošolski dodiplomski programi. Študenti starih programov, ki v letošnjem študijskem letu ne bodo uspeli zaključiti študija, se bodo morali, če bodo želeli s študijem nadaljevati, prepisati na bolonjske programe, zaradi česar bodo izgubili eno stopnjo izobrazbe. Predbolonjska diploma namreč prinese VII. stopnjo izobrazbe, bolonjska diploma pa doseže 'le' stopnjo VI/2. Po bolonjski prenovi je za doseženo VII. stopnjo potrebno opraviti še magisterij stroke.

Kaj definira najboljšo univerzo in kako se na svetovnih lestvicah odrežejo slovenske univerze?

Med ljubljanskimi študenti že vrsto let velja prepričanje, da je njihova univerza najboljša, vse dokler se pred kratkim v medijih ni pojavila novica, kjer za kar 200 mest prednjači mariborska univerza. O padcu kakovosti ljubljanske univerze bi sicer lahko teorizirali na dolgo in široko, še posebej o študentskih pravicah, ki jih univerza z novim statutom vztrajno krči. Pa vendar moramo biti pri rangiranju univerz pozorni predvsem na dejavnike, s katerimi posamezna institucija oceni kakovost.

Kaj pa ti odneseš od študentskega dela? Kako boš zapakiral svoje izkušnje, da bo tvoj bodoči delodajalec najhitreje videl, kaj vse znaš? Kaj pa, če bi te lahko delodajalec na podlagi tvojih kompetenc poiskal kar sam? Bi rad svojo karierno pot natančno načrtoval na podlagi končnega skupka kompetenc, ki jih potrebuješ za določen poklic? Verjetno tudi že veš, da v formalnem izobraževanju ne boš pridobil vseh kompetenc, ki jih zahteva posamezno delovno mesto. Zato je še kako pomembno, kaj počneš s svojim neformalno pridobljenim znanjem in izkušnjami. No, pa gremo kar po vrsti. 

ARRS od leta 2004 naprej s sredstvi državnega proračuna v skladu z interesi in politiko ministrstva, pristojnega za znanost, financira pretežni del raziskovalne dejavnosti v Sloveniji. Stanje na področju raziskav pa postaja čedalje bolj kritično. Sredstva, ki jih je ARRS namenil v te raziskave, so se s 184 milijonov € v letu 2009 znižala na 136 milijonov € v letu 2014, to je za 26 %.

Je čas za nov pristop v izobraževanju?

Medtem ko ostale države v Evropi že intenzivno pripravljajo nadgradnjo bolonjske reforme se v Sloveniji še vedno srečujemo s problemi implementacije. Številna področja namreč še vedno niso urejena in glede na današnje stanje bo tako najbrž tudi ostalo. Eno izmed teh področij je tudi koncept 'Student-centred learning', ki uvaja nove, inovativne metode učenja in poučevanja.

Leta 2011 je vlada v okviru Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020 (v nadaljevanju: NPVŠ) visoko šolstvo in z njim povezano znanstveno raziskovanje postavila v ospredje razvojnih ambicij Republike Slovenije. In če smo danes, štiri leta kasneje, na področju, ki ga država postavlja med prednostna, brez vidnejših rezultatov, so bojazni za kakršenkoli nadaljnji razvoj več kot upravičene.

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKISin Facebooku @ZVEZA.SKIS