Članica Mednarodnega odbora: “Lep pozdrav iz ‘Down under’!”
Mednarodni odbor Zveze ŠKIS redno promovira mobilnost in je o njej že veliko napisal, da bi mlade spodbudil k udejstvovanju na mednarodnih aktivnostih in jim ne nazadnje olajšal korak v mobilnost. Ker pa so najboljše informacije iz prve roke, članice Odbora mednarodne vsebine za mlade promovirajo kar iz tujine, ki jih vedno znova prepriča, da je možnosti in priložnosti veliko, a le za tiste, ki jih sprejmejo. V tokratnem članku za Zvezo ŠKIS iz Avstralije poroča Katja Stanonik.
Najbrž si je vsak izmed nas, ki v sebi nosi vsaj delček ‘wanderlusta’, na trenutke nevzdržno zaželel nekoliko daljšega potovanja. Čez ocean, dva, nemara tri, v deželo nenavadnih in nevarnih živali, piva, BBQ-ja, vedno prisotnega small talk-a in žarečih oči. Tam, kjer flora in favna izgledata drugače, avtomobili vozijo na ‘napačni’ strani in se premnogi pogovor konča z – bushwalk? Yea, let’s do that next weekend! V Australijo, kakopak!
Lahko si zgolj predstavljate moje navdušenje, ko sem izvedela, da sem med številnimi prijavljenimi prav jaz izbrana za mednarodno izmenjavo znotraj mreže AEN. Cimro je najbrž resno zaskrbelo za moje zdravstveno stanje, ko je moj obraz ‘nekoliko’ pordel, medtem ko so moje oči napolnile solze. Resno? me je vprašala in me močno objela, ko sem ji le uspela razložiti, zakaj je pravzaprav elektronsko sporočilo prineslo toliko zanosa in vzhičenosti.
V juliju 2016 je bil moj kovček pripravljen za 23-urno popotovanje v deželo kengurujev, koal, kač in pajkov (tudi kakšen krokodil in morski pes se najde), popotna torba pa prepolna pisem in dobrih želja. Moj potni list je postal bogatejši za 6-mesečno avstralsko vizo, jaz pa kar nekoliko izmučena od vseh poslovilnih zabav in srečanj. Bom vsaj lahko en dan trajajoče potovanje preživela v stanju hibernacije, psihične priprave na 8-urni jet lag in spremembo letnega časa, sem si optimistično zatrjevala. Vsekakor mi slednje ni uspelo. Čas sem ‘izjemno koristno’ namenila ogledu vseh akcijskih filmov, ki sem jih uspela zamuditi v letu 2016. Da to ni bila najbolj modra odločitev, sem spoznala, ko sem se naslednjih 14 močno trudila ostati budna po šesti uri zvečer.
Zdaj je oktober in v največjem mestu Avstralije bivam že več kot tri mesece. Avstralska pomlad se je že začela prevešati v poletje in srečna sem, da lahko vročino, ki je že presegla 35 stopinj, prenašam v prvovrstno klimatiziranih prostorih univerze University of Western Sydney. Kljub temu da sem od samega središča metropolitanskega Sydneyja oddaljena 2 uri vožnje z vlakom, se mi je uspelo dodobra seznaniti z osrednjim delom mesta, ki s prelestno operno hišo in pristaniškim mostom krasi marsikatero poslano razglednico.
Čeprav sem polno zaposlena študentka, moje vikende še vedno obarvajo nasmehi in pogovori s kolegi, ki prihajajo z vseh kotičkov našega modrega planeta. Skupaj smo v živalskih vrtovih preganjali kenguruje, med študijskimi bloki pa smo se sproščali ob poslušanju šumenja oceana in skrivanjem nog v brezkončno mivko peščenih plaž ter raziskovanjem evkaliptusovega gozda, ki obdaja obširno območje Blue mouintains. Še vedno se vsak dan čudim, kako se spreminja moj pogled na svet, širi moje obzorje in kakšne ideje se mi utrinjajo, takšne, ki jih sicer ne bi imela niti v najbolj norih sanjah.
Redko imam priložnost pogledati na stroko iz popolnoma druge perspektive (ne nazadnje se nahajam nekoliko južneje), uporabiti svoje znanje in iskati nove rešitve iste težave. Vsak dan se čudim odprtosti ljudi, raziskovalcev in profesorjev, njihovo sprejemanje in odobravanje mojih vprašanj in željo pomagati. Pred mano se odpira čudovit svet, ocean priložnosti in neusahljiva želja, da svoje znanje in izkušnje prenesem nazaj v domovino.
Moj dom bo še nekaj mesecev prestavljala čudovita dežela na avstralskem kontinentu. V času, ki me loči od slovesa, bo treba še enkrat zavihati rokave in opraviti tukajšnje študijske dolžnosti in obveznosti. Kljub temu da ste slovenski študentje ravno zakorakali v novo študijsko leto, se moje, na drugi strani zemeljske poloble, izteka.
Vsi, ki v skorajšnjem objemu zime, zaviti v vedno več plasti oblačil, prebirate moj zapis, redno spremljajte obvestilnik Mednarodnega odbora zveze ŠKIS. Naj vam šolsko leto 2016/2017 prinese novih spoznanj, poznanstev in izzivov. Če si želite ogledati sončni zahod iz druge perspektive in že v naslednjem letu ugrizniti v kos mednarodne pogače, se v morju vseh priložnosti prav gotovo skriva takšna, ki vam bo pisana na kožo. Se že veselim vaših zapisov in komaj čakam, da tudi vi užijete utrip življenja na sončni strani Alp ali nekoliko stran od njih – kamorkoli vas bo pot vodila!
Se beremo kmalu!
Katja Stanonik, članica Mednarodnega odbora Zveze ŠKIS