Dan slovenske hrane
19. 11.
Dan slovenske hrane se od leta 2012 obeležuje vsako leto tretji petek v novembru, osrednji dogodek dneva pa je tradicionalni slovenski zajtrk. Glavni namen dneva je poudarjanje v Sloveniji pridelane hrane, podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. S praznovanjem in odločitvami za lokalno pridelano hrano podpiramo napore naših pridelovalcev in predelovalcev hrane in izražamo spoštovanje do njihovega dela.
Tradicionalni slovenski zajtrk
V okviru dneva slovenske hrane poteka projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), za katerega je leta 2011 dala pobudo Čebelarska zveza Slovenije, ko se je tudi prvič izvedel na vseslovenski ravni. Glavni namen je, da spoznavamo pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva in varovanja okolja. Prav tako je eden od ciljev poudarjanje pomena zajtrka za zdravo in uravnoteženo prehrano. Ljudje, ki redno zajtrkujejo, imajo boljše prehranske navade, saj v svojo prehrano vnesejo več prehranskih vlaknin, manj nasičenih maščob in lažje vzdržujejo primerno telesno težo. Vsakodnevni zajtrk poskrbi tudi za jutranjo energijo, ki jo še posebej študentje potrebujejo za lažje sledenje študijskemu procesu.
Zakaj lokalna hrana?
Ob dnevu slovenske hrane so izpostavljene tudi prednosti lokalno pridelane hrane, ki se kažejo skozi različne vidike: je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine proizvodnje se zanjo lahko uporablja manj aditivov, kot so na primer konzervansi in barvila, taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. Z naročanjem živil od lokalnih pridelovalcev/predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti in zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane. Z izbiro lokalne hrane ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo stopnjo samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano ter tako izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva.
Slovenska kuhinja
Slovenija ima kljub svoji majhnosti veliko tradicionalnih jedi. Na slovensko kuhinjo vpliva raznolikost slovenske pokrajine, podnebje, zgodovina in sosednje kulture. Vodilni slovenski etnologi so leta 2016 državo razdelili na 24 gastronomskih regij. Tako kot so raznolike posamezne slovenske pokrajine, tako raznolika je tudi tradicionalna slovenska kuhinja. Vsaka slovenska pokrajina ima svoje kulinarične značilnosti.
- Značilnost prekmurske kuhinje so močnate jedi, od katerih je najbolj znana gibanica. Pripravljajo tudi odlične pogače. Najbolj znana zelenjavna jed pa je bujta repa.
- Štajerci imajo zelo radi juhe, med katerimi je zagotovo najbolj poznana kisla juha, ki jo kuhajo iz svinjskih parkljev in drobovine.
- Korošci so mojstri za štruklje, rezance in žgance. Njihova posebnost so tudi mavžlji in mežerli.
- Najbolj značilna jed na Dolenjskem so zagotovo štruklji. Poznajo kuhane, pečene in ponekod celo ocvrte, sladke ali slane.
- V Idriji ne moremo mimo znamenitih žlikrofov.
- Na Gorenjskem so doma orehova potica, šara in prata in pa seveda kranjska klobasa z ajdovimi žganci in kislim zeljem.
- Primorska je poznana po preprostih in lahkih jedeh. Ob morju prevladujejo ribe, testenine in morski sadeži, v Istri divjačina, močnate in zelenjavne jedi, v Posočju pa kozje in ovčje meso, jedi s koruzno moko, suho sadje, krompir in mlečni izdelki. Od tod prihajajo jedi, kot so čompe s skuto in okusni bovški krapki.
Jedi z »zajamčeno tradicionalno posebnostjo«
Idrijski žlikrofi so prva slovenska jed, ki je bila zaščitena na ravni Evropske unije kot »zajamčena tradicionalna posebnost«. Med druge tradicionalne jedi, ki jim je naziv podelila EU, pa sodita belokranjska pogača in prekmurska gibanica. Slovenska potica sicer ne sodi med jedi s tem nazivom, ima pa vseeno v Sloveniji dolgo zgodovino, saj je bila pisno prvič omenjena že leta 1575, prvi ohranjeni recept pa je iz leta 1689.
Nika Hrovat
Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS