DEMOGRAFSKE SPREMEMBE, KI SO VODILE K VEČJI VKLJUČENOSTI ŽENSK V DRUŽBO
V sodobnih družbah je še vedno mogoče naleteti na stereotip, da je glavna naloga ženske skrbeti za otroke in gospodinjska opravila ter stati ob strani zaposlenemu moškemu. V želji, da bi se ženska rešila tega stereotipa in si ustvarila kariero, se večkrat sreča z novimi ovirami, ki jo skušajo preusmeriti na ‘prava pota’. Prav zaradi tega imajo ženske težjo nalogo pri sprejetju v družbo in vzpostavljanju svoje enakovrednosti nasproti moškim.
V zadnjih desetletjih so se zgodile spremembe, osredotočene na žensko plačano delo, njihovo ekonomsko neodvisnost, družino in izobraževanje, ki so bile predvsem usmerjene v odločnejše vključevanje žensk na trg delovne sile. Te spremembe so veliko pripomogle k temu, da je vstop žensk na trg delovne sile postal lažji in da je njihova karierna pot postala uspešnejša in konstantna. Med glavne dejavnike vedno večje vključenosti žensk štejemo:
- vedno večjo izobraženost žensk in lažji dostop do visoke izobrazbe,
- demografske trende (manjša rodnost, zvišanje starosti pri rojstvu otrok, povečana verjetnost edincev, enostarševske družine, povečevanje stopnje razvez),
- zaposlovanje žensk (delovna aktivnost žensk zunaj doma),
- rast storitvenega sektorja ekonomije. (Černigoj Sadar v Selinšek, 2004: 8)
Grafikon 1 prikazuje delež prebivalstva s terciarno izobrazbo (visokošolsko in višje strokovno izobrazbo) in kaže na vedno večjo izobraženost žensk.
Grafikon 1: Prebivalstvo s terciarno izobrazbo po spolu v Sloveniji (%), letno – vir: SURS, 2022
Pomemben dejavnik večjega vključevanja žensk na trg delovne sile je tudi vedno večje število netradicionalnih družinskih oblik, kot so enostarševske družine, reorganizirane družine in družine istospolnih partnerjev. V skladu z vedno večjo stopnjo izobraženosti žensk in široko dostopnostjo kontracepcijskih sredstev je vidno spremenjen vzorec rodnosti, predvsem manjša rodnost in zviševanje starosti matere ob rojstvu otrok. Grafikon 2 prikazuje povprečno starost matere ob rojstvu prvega otroka, ki se skozi leta vztrajno viša, predvsem zaradi podaljševanja izobraževanja žensk v moderni družbi. Tudi Grafikon 3 prikazuje višanje starosti žensk ob rojstvu otrok v Sloveniji.
Grafikon 2: Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka v Sloveniji, letno – vir: SURS, 2022
Grafikon 3: Starostno-specifična stopnje rodnosti v Sloveniji – vir: SURS, 2022
Ob vseh teh dejavnikih ter tehnoloških dosežkih modernih družb bi lahko sklepali na enakovrednost med spoloma in izboljšanje položaja žensk, predvsem na trgu dela. Realnost pa žal ni taka, saj položaj žensk v plačanem delu odseva položaj žensk v družbi. Spremembe se v družbo ukoreninijo precej počasneje, kot bi si želeli, saj so predvsem generacijsko prenosljive, pridobljene s primarno socializacijo, kar pomeni, da so mišljenja močno zakoreninjena v osebnosti in težko spremenljiva. Seveda pa zakoreninjenost v osebnosti pomeni tudi zakoreninjenost v družbi. Spremembe sicer počasi le postajajo opazne, a vseeno je družbi bolj nenavadno in nezaupljivo videti žensko na visokih položajih kot moškega. Od prizadevanj, da bi diskriminacijo odpravili, so se v nekaterih državah ta spremenila celo v prepričanje, da diskriminacija ne predstavlja več problema. (Jogan v Selinšek, 2004: 13)
Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS
VIRI:
- Selinšek, Alenka (2004): Ženska med družino in kariero (diplomsko delo). Dostopno na: http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Selinsek-Alenka.PDF (14. 6. 2022).
VIRI GRAFIKONOV: