Do nazga! – Svobodno in celostno vstopanje v partnerski odnos

Vstopanje v partnerski odnos je lahko včasih nenadno, prvo, povsem novo. Tudi če misliš, da se na partnerske odnose že spoznaš, te lahko ti znova in znova presenečajo. Navkljub temu, da je ljubezen med dvema partnerjema tipično nekaj lepega in lahkotnega, ti lahko prinaša tudi nekaj stresa in včasih je to tudi normalno. Da bo vajino razmerje zdravo in navdihujoče, lahko poskrbiš s pravo komunikacijo in postavljanjem osebnih meja. Včasih pa moraš morda zase poskrbeti tudi tako, da prepoznavaš, kdaj tvoj partner nima čistih namenov.

 

 

Dobra komunikacija

 

Za komunikacijo sta vedno potrebna dva in včasih se je pri njej težko uskladiti. Pri komunikaciji moraš paziti na svoje sporočilo kot tudi na to, da sogovorca, svojega partnerja, dobro poslušaš in ga tudi slišiš. Najbolje je, da čim manjkrat začneš svoj govor, ko si v afektu čustev. Tudi če moraš spregovoriti v razgreti debati, ko ti gre nekaj močno na živce, si raje vzemi trenutek in premisli. Spregovoriš lahko besede, ki bodo tvojega partnerja za vedno zaznamovale. Ko govoriš s partnerjem o občutljivih temah, npr. o tem, kaj ti pri njem ali v razmerju ni všeč, uporabljaj sporočila, ki bodo nakazala, kako se ti počutiš, ko partner nekaj naredi »narobe«, in pazi na to, da ne kriviš partnerjevih osebnih lastnosti. Npr. »Vesela bi bila, če bi mi zvečer pomagal_a pomiti posodo, jaz pa bi kuhala. Potem bi lahko več časa preživela skupaj ob kakšnem filmu.« namesto »Ne morem verjeti, da moram vse sama, ti pa lahko po večerji poležavaš.«

 

Ko nekaj govoriš, to tudi naredi. Ne pričakuj, da bo partner razumel, kaj hočeš, ne da bi mu to povedal_a Če boš govoril_a, da je nekaj povsem v redu in se potem jezil_a, ko partner ni ugotovil, da ne govoriš resnice, lahko to privede do zmede in nelagodja, hkrati pa do igre mačka in miši, kjer partnerja_ko loviš na besedah in pomenih, ki jih nisi izrekel_a. Ko govoriš, tudi ne poskušaj izigravati partnerja. Daj mu dovolj informacij, da bo vedel, o čem govoriš, in ti bo te informacije v prihodnje lahko tudi vrnil, ne da bi mu ti rekel_a, da teh besed nisi nikoli izrekel_a, ali da te je narobe razumel.

 

Slaba, nejasna, nesložna komunikacija vaju bo pripeljala do prepirov in zmede ter v odnos privedla veliko stresa. Poslušaj, kaj ti poskuša partner povedati in mu vračaj sporočila, da preveriš, ali razumeš, kaj ti je povedal. Ne poskušaj vrednotiti njegovih čustev, glede na to kako jih vidiš ti, ampak jih sprejemaj taka, kot so.

 

 

Meje v razmerju

 

Meje so določila, ki si jih postaviš glede na dejanja, prepričanja in vrednote, v katerih ti je udobno. Ločujejo, kje se konča tvoja osebnost in kje partnerjeva začne. Meje lahko postavljaš npr. pri tem, koliko časa bosta preživela skupaj, kdaj bosta vstopala v spolni odnos, na kakšen način se bosta pogovarjala, poimenovala, koliko svojega razmerja bosta delila z drugimi … Pri določanju meja je pomembno, da znaš reči ne raznim zahtevam partnerja, še pomembneje pa je, da partner tvojo odločitev sprejme. Včasih se bo zgodilo, da za mejo stojijo strahovi, ki jih lahko s potrpežljivim partnerjem premostita, če se bosta znala o njih odprto pogovarjati. Rezultat zdravih meja je odkritost v razmerju, izkazovanje hvaležnosti do drugega, upoštevanje čustev, sprejemanje drugačnih mnenj, sprejemanje odgovornosti za svoja dejanja in upoštevanje čustev. Če si mej ne znamo ustvariti, lahko postanemo ujetniki našega razmerja. S partnerjem preživljamo vse več časa, počnemo samo kar je njemu všeč, se začnemo urejati po njegovih navodilih, morda se celo vdamo v intimne situacije, v katerih nam je neprijetno.

 

 

Kako prepoznam manipulacijo v razmerju?

 

Manipulator bo v razmerju neprestano iskal lastno korist. Poskušal bo vzbujati slabo vest, se ti prikupiti, tako da mu boš potem »dolžna« povrniti dobroto, prikrival ali spreminjal bo resnico. Po sporih ali daljšem času nekomunikacije te bo zasul z ljubeznijo, da bi na slabše čase pozabila in se počutila pripravljeno narediti več. Podal ti bo malo informacij ali te prepričeval, da nekaj sploh ni res, v kar si ti prepričana; s tem ti bo dajal občutek manjvrednosti in kot da nisi čisto pri sebi. Temu rečemo tudi »gaslighting«.

 

Če se v razmerju vedno sprašuješ, ali si ti kriv_a za slabo vzdušje, če zanemarja tvoje skrbi glede razmerja, če se neprestano počutiš krivo za to, kar delaš izven razmerja, če se ne ločiš več od partnerja, če moraš vedno paziti kaj rečeš, poišči pomoč.

 

 

Viri pomoči:

Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik: 116 123

Klic v duševni stiski: 01 520 99 00

Klic v stiski, Tvoj telefon: 05 720 1720

Ženska svetovalnica – krizni center: 031 233 211

Društvo psihologov Slovenije: Najdi psihologa in EuroPsy psihologi (EFPA)

 

 

 

 

 

 

 

Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS