Dva meseca po interpelaciji ministrice Kustec imamo še vedno v mislih, da kadar trpi šolstvo, trpi cel znanstveni ustroj
Pred kratkim smo zakorakali v novo koledarsko leto in vsi šolarji, dijaki in študentje smo v pričakovanju, kaj se bo s šolstvom dogajalo v letu 2022. Upamo pa vsekakor, da bo to leto boljše kot prejšnje, ne glede na to, kako se bodo razpletle državnozborske volitve in kdo bo izbran za ministra za šolstvo.
Spomnimo se: poslanci opozicijskih strank so novembra v Državnem zboru Republike Slovenije zoper trenutno ministrico za izobraževanje, znanost in šport, prof. dr. Simono Kustec, vložili interpelacijo. Temelj interpelacije je bila koordinacija šolskega sektorja med epidemijo, ki da je bila zapoznela, in pomanjkanje vnaprejšnjega načrtovanja ukrepov pred aktualnim šolskim letom. Očitano ji je bilo tudi, da so se med vrhom epidemije ukrepi v šolstvu spreminjali na dnevni ravni.
V odgovoru na interpelacijo se je ministrica Kustec branila z bolj ali pa kar manj zgovornimi podatki. Med drugim se je na dejstvo, da šole, šolajoči in starši niso bili vključeni v odločanje o ukrepih, branila s podatkom, da je bila avgusta 2020 organizirana konferenca ravnateljev in ravnateljic vzgojno-izobraževalnih zavodov, na njej pa so bili ravnatelji seznanjeni z epidemiološkimi ukrepi. Tam naj bi bila potekala tudi plodna debata o izvajanju pedagoškega procesa med epidemijo. Ministrica je pozabila, da je treba od besed preiti tudi k dejanjem – da beseda ni konj, kot se glasi slovenski pregovor. Dejanja namreč govorijo zase in zgovornejši od omenjene konference je gotovo podatek, da se je šole res zaprlo in da se je iz tedna v teden čakalo četrtkove seje Vlade Republike Slovenije, ki je na ta dan v tednu skoraj tradicionalno krojila način dela za vse, vpete v šolski sistem. No, vsaj do naslednjega četrtka. Vedelo in predvidevalo se je le to, da Vlada RS, predvsem pa ministrica Kustec, niti teden vnaprej ne zna povedati, kako dalje in če sploh dalje.
Ministrica Kustec se je na očitek o hitrem spreminjanju ukrepov in smernic precej nevešče branila s podatkom, kako je MIZŠ vzgojno-izobraževalnim zavodom med epidemijo poslal 110 okrožnic. Misleč, da se brani, je potrdila trditev, navedeno v interpelaciji, in sicer da se je okrožnice, ki so urejale potek pedagoškega procesa, pošiljalo praktično na dnevni ravni.
Interpelacija jo je povsem upravičeno obtoževala tudi premalo zavzetega odnosa do dijakov. Ministrica Kustec jim je namreč prizadela dve povsem neposredni rani, in sicer prvo, ko leta 2020 matura ni bila nikakor prilagojena (čeprav so bile šole zaprte več tednov), in drugo, ko dijakom, ki so jim bile izrečene globe zaradi organizacije protesta, ni stopila v bran, ampak se je postavila na stran represivnega organa in dijakom svetovala, naj se naučijo sprejemati odgovornost. Seveda tudi tega ni omenila v odgovoru na interpelacijo.
Na marsikateri očitek, naveden v interpelaciji, se je ministrica Kustec branila s podatki, kam je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije vlagalo proračunska sredstva – med drugim, kako je MIZŠ pridobival dodatna sredstva za poučevanje na daljavo –, istočasno pa je zanemarila dejstvo, da so slovenski vzgojno-izobraževalni zavodi že dlje časa intenzivno podhranjeni z vidika opremljenosti z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Njeno pridobivanje proračunskih sredstev je bilo torej neizbežen korektiv, potreben bodisi ob epidemiji bodisi brez nje. V svojem odzivu na interpelacijo je ministrica podatke torej večkrat izrabila v svoj prid oziroma jih prikrojila, tako da bi bili videti kot odziv na epidemijo, čeravno bi do njih prišlo tudi v običajnem stanju.
Ministrica Kustec se je pohvalila tudi s sicer razveseljujočim dejstvom o realizaciji odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije o financiranju zasebnih osnovnih šol. Je pa povsem pozabila poudariti, kako je Ustavno sodišče razveljavilo njeno remek delo – odlok, ki je govoril o zaprtju šol s prilagojenim programom med epidemijo. Ravno tako ni obelodanila, kako neslavno je svojo pot končal njen Sklep o začasni obliki izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih, sprejet 4. decembra lani, ki po odločitvi Ustavnega sodišča nikoli niti ni začel veljati.
Pri aktualni ministrici je kot največjo težavo zaznati nesorazmerno visoko mero pasivnosti – njene izjave o aktualnih temah so pogosto medle, resnim problematikam se izogiba, v ozir pa jemlje manjše težave, ki jih je moč korigirati s podzakonskimi akti, kar zanjo – kot narekuje praksa – urejajo sodelavci. Te korekcije dobro propagira skozi vse možne vladne in strankarske kanale kot svoje delo in svoje dosežke.
Propaganda je eno, dejansko stanje pa drugo, in to je tudi tisto, kar bi nas moralo resno skrbeti. Trenutno stanje šolstva v Sloveniji je treba jemati povsem resno, saj aktualna politika z ministrico Kustec na čelu daje vtis, da je šolstvo praktično najmanj pomemben sektor, kar pa ni zgolj lapsus, temveč izjemno kritično stanje, ki v Sloveniji vlada že dolgo – je pa z dr. Kustec doseglo svoj limit. Šolstvo namreč ni samo eden izmed sektorjev, ampak tudi osnova za vse ostale. Gladko delovanje vseh znanstvenih disciplin je nemogoče brez kvalitetne izobraževalne podlage, ki se jo gradi od osnovne šole naprej. Kadar trpi šolstvo, trpi cel znanstveni ustroj.
Če šolstvu in znanosti ne bomo dali več manevrskega prostora, mu namenili širše in bolj poglobljene debate, če rešitev, najdenih v debatah, ne bomo udejanjali, če si bomo še nadalje zatiskali oči pred novimi konsenzi, primernimi današnjemu svetu, trendom in inovativnim smernicam, bomo z vidika šolstva ne zgolj stagnirali, ampak tudi strmo nazadovali.
Ministrica Kustec ima seveda tudi svoje boljše plati. Tako se denimo po njenem posredovanju ni zgodilo zaprtje fakultet, ki nam je pretilo v začetku decembra. Obstaja pa še veliko prostora za izboljšavo. Zveza ŠKIS si je doslej in si bo tudi v prihodnje prizadevala za boljšo klimo v šolski sferi, podobno miselnost pa pričakujemo tudi od ministrice Kustec, zato se v letu 2022 od nje nadejamo več odločnosti, konstruktivnosti in vsebinskega dela, neodvisnega od vsakodnevne politike.
Odbor za šolstvo Zveze ŠKIS
Rok Učakar Grašič