Študij v udobju domačega kavča
Svetovni trendi izvajanja študija na daljavo se selijo tudi v slovenski prostor. Čedalje več fakultet ponuja možnost pridobitve izobrazbe preko interneta, čeprav se študij na daljavo zaenkrat pojavlja le v obliki izrednega študija.
E-izobraževanje oziroma e-učenje predstavlja izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje s pomočjo interneta. Pri tej vrsti izobraževanja sta učenec in učitelj praviloma krajevno in časovno ločena, vendar med njima obstaja določena komunikacija. Ta poteka predvsem prek elektronske pošte, klepetalnic in različnih učnih forumov.
Študij na daljavo ima v svetu dolgotradicijo, izvajajo ga univerze, ki so specializirane za izvajanje te oblike študija, to so tako imenovane odprte univerze (Open Universities) ali virtualne univerze, za ustanovitev katerih pa v Sloveniji žal še ni zakonskega okvirja. E-izvedbo študija pa ponuja čedalje več institucij, na katerih se ta pojavlja v kombinaciji s klasično izvedenim študijem. Po podatkih OECD (1), v Evropi namreč na daljavo študira že 1.450.000 študentov ali v povprečju 23 % vseh študentov. V Sloveniji je bila prva fakulteta, ki je začela izvajati študij na daljavo, Doba fakulteta, sledile pa so ji še Višja strokovna šola B2, Izobraževalni center Erudio in mnoge druge. Danes možnost tovrstnega študija ponuja že ogromno slovenskih fakultet, najpogosteje jih opazimo pri programih, ki ne zahtevajo veliko praktičnega dela oziroma prisotnosti na vajah. Takšne vrste izobraževanje je namreč nesmiselno za večino poklicev, kot so na primer zdravnik, učitelj, inženir, biolog itd.
E-študij je v prvi vrsti namenjen ljudem, ki med študijem iz različnih razlogov svojega življenja ne morejo ali nočejo postaviti na stranski tir. Zanj se večinoma odločijo zaposleni, starši, umetniki in športniki. Študij, ki ponuja udobnost domačega kavča, ima namreč številne prednosti. Glede na to, da pri izobraževanju na daljavo meje tako rekoč izginejo, so na voljo programi po vsem svetu. Med študijem ste lahko praktično kjerkoli, imeti morate le dobro internetno povezavo. Pri študiju na daljavo je lažje upravljati čas, saj se lahko učite bodisi zjutraj, zvečer ali ponoči, skratka odvisno od tega, kdaj imate čas oziroma ste najbolj zbrani in spočiti.
E-študenti ponekod na začetku študija dobijo celoletni urnik, ki jim omogoča, da vnaprej uskladijo svoje obveznosti, pa tudi časovni potek študijskih aktivnosti pri vsakem predmetu, zaradi česar lahko, če znajo svoj urnik dobro razporediti, hitreje končajo študij. Poleg fleksibilnosti med prednosti prištevamo tudi manjši psihološki pritisk pri opravljanju izpitov. Nekatere fakultete študijsko obremenitev študenta opredeljujejo od dveh do treh ur dnevno, kar se razlikuje od klasičnega študija, pri katerem študenti obisku predavanj in izpolnjevanju obveznosti namenijo večji del dneva.
Slovenski študentje še vedno precej redko izberemo e-študij. Ne zato, ker je skoraj vsem bolj pri srcu klasičen študij, temveč predvsem zato, ker je ponudba spletnih študijskih programov na slovenskih višješolskih in visokošolskih institucijah še vedno skromna, večina programov ni akreditiranih, prav tako pa študij na daljavo v našem izobraževalnem prostoru povezujemo le z izrednim načinom izvajanja študija. S tem se močno poveča prepad neenakih možnosti med študenti, ki si šolnine lahko privoščijo, in vedno številčnejšimi socialno ogroženimi študenti, ki si jih ne morejo.
Slabost tovrstnega izobraževanja je v pomanjkanju socialnih stikov s profesorji, mentorji ter drugimi udeleženci študija, pa tudi z izpiti je pri klasičnem študiju manj komplikacij. Pri izvajanju predmetov na daljavo pride v ospredje potreba po preverjanju študentove identitete, kar bi lahko izpostavili kot največjo problematiko takšnega načina študija. Nekatere fakultete v izogib kršitvam pri izvajanju testa uporabljajo spletno kamero, študent mora imeti pri sebi osebni dokument, ne sme uporabljati slušalk ali mobilnega telefona. Vendar pa opisana pravila veljajo tudi pri klasični izvedbi izpitov in vsi vemo, da iznajdljivost ne pozna meja.
Pri izbiri študija na daljavo je treba biti pozoren na veliko stvari. Nujno je treba preveriti kakovost študija in usposobljenost pedagoškega kadra ter izkušnje drugih, kar je najlaže storiti s pomočjo različnih forumov, pa tudi trajanje študija in točkovanje, ki te vodi do cilja. Pomembna je tudi ustrezna IT-podpora študentom in predvsem nenehen razvoj.
Informacijska tehnologija je del našega življenja in predavanje v predavalnici še ni edino zagotovilo kakovostnega študija. Dejstvo pa je, da bodo imeli s takšnim načinom študija zagotovo najmanj težav samoiniciativni in disciplinirani študentje.
Vir: (1) https://www.oecd.org