Evropske volitve 26. maj – Tokrat grem volit

Letos potekajo evropske volitve, in sicer 26. maja. Poteka kampanja spodbujanja volilne udeležbe Tokrat grem volit.

 

 

Naša organizacija spodbuja k volilni participaciji in promovira udeležbo na evropskih volitvah (ne pa posameznih strank in kandidatov!). S skupno promocijo hočemo med mladimi prebuditi čut, da smo mi tisti, ki ustvarjamo prihodnost Evropske unije in s tem posredno tudi prihodnost naše države in nas samih. Na koncu prispevka boste našli načine, kako lahko tudi kot študentski klub pomagate pri kvalitetni promociji evropskih volitev in dvignete zavednost o pomenu Evropske unije v vašem lokalnem področju.

 

 

 

EU –  kaj in zakaj?

Evropska unija (EU) je edinstveno gospodarsko in politično partnerstvo osemindvajsetih držav članic EU. Nastala je po koncu druge svetovne vojne, da bi spodbudila gospodarsko sodelovanje. Države, ki trgujejo med seboj, naj bi namreč postale gospodarsko soodvisne in bi se zato bolj izogibale sporom. EU temelji na pravni državi: vsa njena dejanja temeljijo na pogodbah, o katerih so se dogovorile vse države članice EU. EU se zavzema za to, da so njene institucije pregledne in demokratične. Tako je Evropski parlament edinstvena večnacionalna parlamentarna skupščina, ki jo državljani neposredno volijo. 751 poslancev Evropskega parlamenta zastopa več kot 500 milijonov državljanov iz 28 držav članic EU. Evropski državljani lahko v političnem procesu sodelujejo na več načinov. Lahko se udeležijo volitev, navežejo stik s svojim poslancem Evropskega parlamenta, nanj naslovijo peticijo ali z državljansko pobudo od Evropske komisije zahtevajo pripravo zakonodajnega predloga.

 

 

 

Kaj dela EU?

• Evropska unija si prizadeva vzpostaviti varnostno unijo, da bi Evropa postala varnejša z bojem proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem ter s krepitvijo svojih zunanjih meja.

 

• Cilj enotnega digitalnega trga EU je odpreti priložnosti za ljudi in podjetja ter okrepiti položaj Evrope kot vodilne na svetu na področju digitalnega gospodarstva.

 

• EU pomaga izboljševati kakovost izobraževanja s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami in z dopolnjevanjem nacionalnih ukrepov. Erasmus+ zagotavlja priložnosti za ljudi vseh starosti in zlasti mladim omogoča študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj ali prostovoljno delo v tujini.

 

• Regionalna politika je usmerjena v vse regije in mesta v Evropski uniji, da bi podprla ustvarjanje delovnih mest, poslovno konkurenčnost, gospodarsko rast in trajnostni razvoj ter izboljšala kakovost življenja državljanov.

 

• EU varuje naša morja in oceane ter zagotavlja, da so še naprej gospodarsko in okoljsko trajnostni kot gonilo za delovna mesta, rast in inovacije.

 

• EU svojim državljanom zagotavlja vrsto temeljnih pravic in jih ščiti pred diskriminacijo, medtem ko skupno pravosodno območje EU pomaga pri reševanju čezmejnih pravnih težav državljanov in podjetij.

 

• Potrošniška politika EU ščiti pravice potrošnikov, zagotavlja varnost proizvodov, pomaga ljudem pri ozaveščeni izbiri pri nakupu blaga in storitev ter ponuja orodja za reševanje težav, če gre kaj narobe.

 

• EU si prizadeva za ohranjanje skupne evropske kulturne dediščine in dostop do nje za vse. Podpira umetnost ter prispeva k uspehu naših ustvarjalnih in avdiovizualnih sektorjev, zlasti s programom Ustvarjalna Evropa.

 

• Cilj mladinskih politik EU je mladim zagotoviti več priložnosti na področju izobraževanja in na trgu dela ter možnosti za njihovo polno udeležbo na vseh področjih družbe.

 

To je le nekaj področij, na katerih deluje EU.

 

 

Kaj pomeni biti evropski državljan?

• Državljani držav Evropske unije lahko potujejo, živijo in delajo kjer koli v EU.
• EU nenehno podpira in financira programe, zlasti na področjih izobraževanja in kulture, da bi tako zbliževala državljane.
• Ljudje prepoznavajo simbole skupne evropske identitete, kot so skupna valuta, evropska zastava in himna.
• Počasi se razvija evropski javni prostor z vseevropskimi političnimi strankami. Državljani vsakih pet let volijo nov Evropski parlament, ta pa nato izvoli novo Evropsko komisijo.
• Občutek pripadnosti Evropski uniji se bo razvijal postopoma, ko bo EU dosegala oprijemljive rezultate in jasneje pojasnjevala, kaj dela za svoje prebivalce.

 

 

 

Ureditev EU

Evropska unija temelji na pravni državi. To pomeni, da vsak ukrep EU temelji na pogodbah, ki so jih po demokratičnem postopku prostovoljno potrdile vse države EU. O pogodbah se pogaja in dogovarja z vsemi državami članicami EU, nato pa jih ratificirajo njihovi parlamenti ali se ratificirajo z referendumom.

 

 

V pogodbah so določeni cilji Evropske unije in pravila o tem, kako institucije EU delujejo, kako se sprejemajo odločitve in kakšen je odnos med EU in njenimi državami članicami. Pogodbe se ob vsaki pridružitvi nove države članice k EU spremenijo. Včasih se spremenijo tudi zato, da se institucije Evropske unije reformirajo in da se jim dodelijo nova področja odgovornosti.

 

 

Nazadnje spremenjena pogodba, tj. Lizbonska pogodba, je začela veljati 1. decembra 2009. Prejšnje pogodbe so zdaj vključene v sedanje prečiščeno besedilo, ki zajema Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o delovanju Evropske unije.

 

 

Nedavno se je EU dogovorila o sklenitvi Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, tj. medvladni pogodbi, ki sodelujoče države zavezuje, da določijo stroga pravila za zagotavljanje uravnoteženih javnih proračunov, in krepi upravljanje evroobmočja.

 

 

Odločanje na ravni EU vključuje različne Evropske institucije, zlasti:

 

• Evropski parlament,
• Evropski svet,
• Svet in
• Evropsko komisijo.

 

 

Običajno Evropska komisija predlaga nove zakone, Evropski parlament in Svet (imenovan tudi Svet Evropske unije) pa jih sprejmeta. Države članice in zadevna institucija ali institucije EU jih nato izvajajo.

 

 

 

Sedaj pridete na vrsto vi!

 

Vsi, ki se odločite spodbujati mlade, da gredo volit, lahko uporabite promocijske materiale, ki jih je pripravila hiša EU o volitvah v Evropski parlament.

 

 

V nadaljevanju je seznam vsebin, v katerem so tudi povezave do posameznih kategorij. Vsako objavo na družbenih omrežjih opremite z oznakama #tokratgremvolit in #euvolitve19.

 

 

Če vsi volimo, vsi zmagamo!

 

 

 

Seznam vsebin:

• videi: v istoimenski mapi najdete video pričevanja znanih Slovencev o tem, zakaj gredo na volitve, informativne animacije EP o različnih temah in serijo videov s komikom Gašperjem Bergantom o nekaterih prednostih evropskega povezovanja. Najdete jih lahko tudi na Youtube kanalu Evropskega parlamentain jih delite od tam. Bazo videov (in tudi ostalih vsebin) bomo sproti posodabljali.
• objave na FB in IG: v mapi Facebook in Instagram najdete že narejene objave za FB in IG z razlogi, zakaj se udeležiti volitev. Izberite tiste, ki so vam vsebinsko najbliže in jih opremite z osebnim sporočilom in oznakama #tokratgremvolit in #euvolitve19.
• oglasi za spletne strani: v istoimenski mapi najdete t. i. bannerje za nekaj klasičnih velikosti oglasnih prostorov za spletne strani. Izberite tiste, ki vam najbolj ustrezajo, in jih v primeru objave opremite s povezavo do spletne strani tokratgremvolit.eu(lahko uporabite tudi vašo osebno povezavo, če ste že vpisani na tej strani)
• promocijski material za tiskanje: v tej mapi najdete datoteke z letaki, nalepkami, razglednicami Tokrat grem volit in plakati, ki jih lahko natisnete in ustrezno uporabite za spodbujanje volilne udeležbe v svoji okolici.
• vsebine in statistike: v tej mapi najdete različne vire informacij o ključnih prednostih evropskega povezovanja, pa tudi različne zanimivo podane statistične podatke na to temo, ki so jih zbrali in objavili v Sursu ali Eurostatu. V primeru objave njihovega grafičnega materiala je potrebno navesti vir, torej Surs ali Eurostat.