Je četrta javna univerza res strateško potrebna?

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju »MIZŠ«) je podalo predlog sklepa o nameri ustanovitve javnega visokošolskega zavoda, tj. univerze s sedežem v Novem Mestu, ki ga je 24. 8. 2021 obravnaval vladni odbor za državno ureditev in javne zadeve, 25. 8. 2021 pa je sklep o ustanovitvi sprejela še vlada.

 

Sklep sam po sebi sicer nima pravnih posledic, saj le-ta za oddajo vloge na Nacionalno komisijo za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju »Nakvis«), ki preverja izpolnjevanje pogojev za oblikovanje univerze, ni potreben. V kolikor bo tudi postopek pred Nakvisom uspešen, odločitev pa potrjena s strani Državnega zbora, bomo v Sloveniji dobili še četrto javno univerzo, medtem ko bo Novo mesto dobilo že svojo drugo univerzo, saj ima od leta 2017 tam sedež zasebna Univerza v Novem mestu.

 

Jedro nove univerze bi predstavljale tri fakultete, in sicer javna Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu (FIŠ) in zasebni Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto (FINI) ter Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto (VSG). Univerza naj bi imela ob ustanovitvi akreditirane štiri visokošolske študijske programe, dva univerzitetna, štiri magistrske in dva doktorska študijska programa.

 

Zasebna visokošolska zavoda bosta torej v primeru oblikovanja javne univerze postala državna, zaradi česar se njuna prisotnost oziroma delež na visokošolskem trgu ne bo znatneje povečal, si bosta pa pridobila državno financiranje.

 

MIZŠ je v predlogu o ustanovitvi navedlo strateško potrebo po ustanovitvi nove javne univerze, ki jo je utemeljilo zlasti z zahtevami gospodarstva v jugovzhodni Sloveniji, zagotavljanjem enakomernejšega regionalnega razvoja ter pridobivanjem študentov iz jugovzhodne Evrope. Univerza naj bi igrala tudi pomembno vlogo pri zagotavljanju enakih možnosti in preprečevanju socialne izključenosti – kot posebno ranljivo skupino v tem delu Slovenije pa so izpostavili romsko skupnost.

 

Pri ustanavljanju novih fakultet in univerz ne gre zgolj za zasledovanje poslovnih interesov, temveč mnogokrat tudi različnih ideoloških predstav. Glede na politično pripadnost vodilnih na zgoraj omenjenih fakultetah se zdi, da gre pri ustanovitvi nove javne univerze v Novem mestu ravno za slednje. Za navideznim zasledovanjem sicer legitimnih ciljev, kot sta denimo enakomernejši regionalni razvoj in preprečevanje socialne izključenosti, se dejansko skriva želja po pridobitvi mesta v rektorski konferenci ter drugih telesih, preko katerih imajo vključeni neposreden vpliv na oblikovanje izobraževalne politike. Le upamo lahko, da bo Nakvis pri odločanju zavarovan pred političnimi pritiski in bo pred poslovnimi in ideološkimi interesi prevladala zahteva po kakovosti v visokem šolstvu.

 

 

Odbor za šolstvo Zveze ŠKIS

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKISin Facebooku @ZVEZA.SKIS