Screen Shot 2013-11-04 at 8.39.32 AM

Kaj pa prihodkovna plat študija?

Avtor: Sabina Carli

Pred časom sem naletela na raziskavo Eurydice, ki je bila izdelana za Evropsko komisijo in je preučevala sisteme šolnin in štipendij po 32 evropskih državah. Raziskava je glede šolnin ugotavljala, da je študij študentom po Evropi zelo različno finančno dostopen, Slovenija pa naj bi bila za redne študente med ugodnejšimi državami, za izredne študente pa med dražjimi. Danes se zato v prispevku oziramo še na drugo, prihodkovno plat študentskega življenja. Kakšne so štipendijske realnosti po Evropi, kakšne sisteme poznamo poleg štipendij? Poglejmo!

Po Evropi najdemo sisteme štipendiranja, ki zajemajo različne načine javne finančne podpore, ki je ni potrebno vračati; posojila; davčne olajšave za starše in podobno, z raznolikostjo pa se naslavljajo predvsem različne potrebe od države do države. Na področju štipendij najdemo dve ključni skupini – tiste, ki jih prejemamo na podlagi finančne potrebe in tiste, ki so namenjene kot nagrada za akademske dosežke. Prvo obliko najdemo po praktično vseh državah, razen na Islandiji in v Črni Gori. Redkeje se pojavlja druga oblika, pogosto pa najdemo tudi kombinacijo obeh – to poznamo v Belgiji, Grčiji, Italiji in tudi Sloveniji. Najvišje vsote (preko 5000€ na akademsko leto) dosegajo štipendije v Belgiji, na Danskem, Islandiji, Portugalskem, Finskem, v Španiji, Italiji, Avstriji, Walesu in Švici. Omeniti velja tudi podatek, da na Danskem vsi študenti prejemajo štipendije.

Študentske kredite najdemo v Bolgariji, na Danskem, v Nemčiji, Estoniji, Grčiji, Franciji, Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, Poljskem, Portugalskem, Slovaškem, Finskem, Švedskem, Islandiji, Norveškem, v Veliki Britaniji, Črni Gori, Turčiji, Švici.

Na prihodkovni strani obstaja velika razlika predvsem glede na pojmovanje študentov – kot posameznikov ali kot članov družin. Nordijske države študenta tretirajo kot posameznika, zato je finančna pomoč skoncentrirana predvsem na njega samega, nekatere druge države pa več pozornosti namenjajo družini kot celoti in zato pomoč kanalizirajo preko družine. Takšne oblike najdemo v Bolgariji, na Češkem, v Nemčiji, v Estoniji, Grčiji, Franciji, Latviji, Litvi, Avstriji, Švici, na Malti, Poljskem, Portugalskem, Slovaškem.

Ozrimo se še na primer Slovenije. Državne štipendije so namenjene ekonomsko in socialno prikrajšanim študentom, ti pa jih pridobijo na podlagi različnih kriterijev, ki zajemajo tako elemente socialne nuje po štipendiji, kot tudi akademskega uspeha. Ločeno obstaja tudi sistem štipendij, ki so namenjene nadarjenim študentom, t.i. Zoisove štipendije. Za pridobitev finančne podpore, morajo biti študentje na prvostopenjskem študiju mlajši od 26 let. Davčne olajšave za starše so odvisne od števila otrok in so v letu 2013 rangirale med 2.436€ in 7.957€ na leto, namenjene so staršem otrok, ki z visokošolskim izobraževanjem začnejo pred 26. letom starosti. Nimamo pa sistema študentskih kreditov. Štipendije, ki so podeljene na podlagi socialne potrebe, so v letu 2013 znašale med 840 in 4736€, na podlagi akademskih dosežkov pa med 1221 in 3677€.

Vir raziskave in fotografij: Evropska komisija. 2013. National Student Fee and Support System. Dostopno prek: https://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/fees_support.pdf (31. oktober 2013).

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKIS