Kako zmanjšati onesnaževanje

V zadnjem času je boj proti globalnemu segrevanju čedalje bolj pereča tema, ki jo predvsem mladi vodilnim ponujajo v razmislek, kaj počnejo z našim planetom. Mladi so z nenehnimi protesti pozivali voditelje, vplivneže in podjetja k ukrepanju v smeri trajnostnega razvoja in varovanju okolja. Sprememba zakonov in delovanja podjetij je glavni korak do varovanja okolja, ki pa ga je zelo težko doseči. Kaj pa lahko pri tem naredimo sami?

 

 

 

PLASTIKA V ŠTEVILKAH

Leta 1950 je bilo pridelanih 2,3 milijona ton plastike. Do leta 2015 je ta številka narasla na kar 448 milijon ton ter še naprej eksponentno raste. Zaradi kopičenja plastike se je v zadnjih tridesetih letih začelo aktivno recikliranje. Leta 2000 je bilo recikliranih samo 9 % vse odpadne plastike, ta številka pa je do danes komajda prerastla 20 %. Vsa nereciklirana plastika na koncu pristane v naravi; vsako leto odvržemo več kot 8 milijonov ton plastike v oceane, kjer lahko zaradi počasnejše razgradnje ostanejo tudi do 400 let. Tam se razgradijo na mikroskopsko majhne delce, ki uničujejo naravo in živali, nenazadnje pa pristanejo tudi v naši pitni vodi in hrani.

 

 

 

KAKO ZMANJŠATI ONESNAŽEVANJE?

Plastika za enkratno uporabo predstavlja kar 40 % vse proizvedene plastike. Plastične vrečke, slamice, embalaže in ovitki – takšni izdelki imajo običajen čas uporabe od nekaj minut do nekaj ur, posledice pa so vidne še več sto let. Zakaj torej uporabljamo plastične slamice za pitje, ki so na koncu odvržene v oceane in se nič hudega slutečim želvam zataknejo v nosnice? Kaj lahko naredimo, da to popravimo?

 

 

  • Odlaganje smeti v smetiščne koše

Prvi korak, ki se na prvi pogled zdi samoumeven, je uporaba košev. Naše ulice, javni prostori in tudi narava so polni odvrženih smeti, ki tja vsekakor ne spadajo. Za reševanje tega problema se čez vse leto izvajajo čistilne akcije. Tako tudi Zveza ŠKIS 19. in 20. septembra organizira vseslovensko študentsko akcijo S ŠKISom do čiste Slovenije.

 

 

  • Pravilno recikliranje

Naslednji korak pri zmanjševanju odpadkov v oceanih je recikliranje in pravilno ločevanje odpadkov v smeti, ki so za to namenjene. Če takšnih ločevalnih košev ni, poskušajmo sami ustvariti različne koše in se tako ločevanja držati. Vedno imamo tudi možnost pozvati delodajalce, najemojemalce oz. celotno okolico, da za le-te poskrbijo.

 

 

  • Zavračanje plastike

Najbolj učinkovit korak za zmanjševanje odpadkov je zmanjšanje ustvarjanja le-teh. Namesto plastične vrečke naslednjič v trgovino sabo prinesimo vrečko za večkratno uporabo. Uporabljajmo  npr. izdelke, ki se jih da po uporabi zavreči in se sami razgradijo, kot so denimo lesene zobne ščetke ali biorazgradljive slamice. Nekateri izdelki sploh ne uporabljajo embalaže, kot so npr. trda mila in zobna pasta v tabletah. Splača se nam tudi vložiti v stekleno ali jekleno flaško, s čimer se izognemo nepreglednim nakupom plastičnih lončkov. Dober nakup je tudi keramični lonček, kamor nam lahko v vsaki kavarni natočijo kavo za na pot. Nenazadnje pa je tudi aktivno pozivanje podjetij k proizvajanju trajnostnih izdelkov ključen korak z zmanjševanju vnosa plastike v naše okolje.

 

 

  • »Zero waste« = brez odpadkov

Zadnji korak in idealni cilj je zagotovo življenje brez odpadkov. Trend življenja brez odpadkov čedalje bolj narašča in postaja tudi vedno lažje izvedljiv ter ugoden. K temu so veliko pripomogle tudi trgovine, ki nam omogočajo nakup in pakiranje živil v naše neplastične (steklene, lesene idr.) embalaže.

 

 

 

Za konec pa v slogu Gandijevih besed: »Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.« Z majhnimi koraki boš začel najlažje tudi sam spreminjati planet.

 

 

 

 

 

Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKIS