KER ALKOHOL NI MLEKO
“Naj malo proba, od enega požirka mu valda nič ne bo,” misli veliko staršev in otrokom že zelo zgodaj prvič ponudi alkohol. V povprečju otroci v Sloveniji prvič poskusijo alkohol že pred 12. letom starosti. Več kot šest od desetih sedmošolcev je najpogosteje v stiku z alkoholom doma, ne v šoli ali družbi prijateljev.
Ravno zaradi tega Zveza ŠKIS podpira iniciativo »Ker alkohol ni mleko«, saj se zavedamo, da na mladih svet stoji. Pobudniki gibanja na podlagi zelo zaskrbljujočih podatkov najnovejših raziskav opozarjajo, kako odnos odraslih (predvsem staršev, starih staršev in skrbnikov) ključno vpliva na navade mladih in njihov odnos do alkohola.
Z alkoholom otrokom nevede in nehote povzročamo veliko večjo škodo, kot si mislimo. Skoraj polovica otrok, ki začne piti alkohol v osnovnošolskih letih, od njega postane tudi odvisna. Največja težava pitja v kritičnem obdobju mladostništva je, da se odvisnost v tem obdobju razvije že v enem letu in da ima zaradi škodljivega vpliva na razvijajoče se telo in razvoj možganov lahko posledice, ki trajajo celo življenje.
Po poročilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) zaradi vzrokov, povezanih z alkoholom (prometne nesreče, zastrupitve itd.), na leto po svetu umre 320.000 mladih med 15. in 29. letom, kar predstavlja 9 % vseh smrti v tej starostni skupini. Po zadnjih ocenah SZO je poraba alkohola v svetu v povprečju znašala 6,4 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let. V Sloveniji je to povprečje registrirane porabe še višje od evropskega in je v letu 2016 znašalo 11,5 litra čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let ali več.
Tvegana in škodljiva raba alkohola med slovenskimi mladostniki in odraslimi ostaja eden ključnih javnozdravstvenih izzivov, saj s pitjem alkohola povezani stroški znašajo 234 milijonov evrov. Podatki najnovejše raziskave »Z zdravjem povezan življenjski slog v osnovni šoli« na reprezentativnem vzorcu so pokazali naslednje:
- 13,9 % slovenskih 15-letnikov in 15-letnic (več fantov kot deklet) tedensko ali pogosteje uživa alkoholne pijače;
- 30,3 % slovenskih 15-letnikov je bilo v življenju že vsaj 2-krat opitih;
- 61 % mladostnikov v starostih 11, 13 in 15 let pije alkoholne pijače (s starostjo delež teh mladostnikov narašča);
- 85 % vseh slovenskih 15-letnikov pije alkoholne pijače, kar nas uvršča nad mednarodno povprečje.
Na tem mestu je pomembno izpostaviti, kako odnos odraslih (staršev/skrbnikov, učiteljev/trenerjev/profesorjev, idolov/zvezdnikov in drugih odraslih) vpliva na pivske navade mladih. Polnoletni prodajalci prodajajo alkohol mladoletnim, mladi so navajeni odrasle videti v pijanem stanju in starši dovolijo mladoletnim pitje alkohola doma in jih celo spodbujajo. Tukaj je vloga staršev še posebej pomembna, saj ravno oni večkrat (dobronamerno) izpostavijo alkohol mladoletnim z razlogi: »bolje doma, v varnem okolju, čisto malo, namesto, da se napije«; »bolje da doma spije čisto malo, saj bi sicer spil več, ker so prepovedane stvari najslajše«. Pomembno je tudi, kakšen odnos pokažejo starši, ko otroci pridejo domov opiti.
Pitje alkohola ima negativne zdravstvene (telesne in duševne), socialno-ekonomske in kazenskopravne posledice za pivca, njegove bližnje in za celotno družbo. Raba alkohola je opredeljena kot vzrok za več kot 200 bolezenskih stanj. Nove študije so pokazale tudi, da je alkohol vzrok večje pogostnosti nalezljivih bolezni, kot sta tuberkuloza in pljučnica. Raba alkohola pri osebi, ki pije, navadno sočasno prispeva k več kot le eni od naslednjih škodljivih posledic, poškodb in/ali bolezni: (ne)namerne poškodbe, nasilje, zastrupitev, slabšanje ali izguba spomina, vpliv na sposobnost razmišljanja, učenja ali motorike, slabši šolski/akademski uspeh (neuspeh) ter nizka stopnja predanosti šoli/izobrazbi, odvisnost (psihična, fizična), pospešeno trošenje denarja, nevropsihiatrična stanja, pospešeno staranje, neplodnost, smrt.
Ne samo, da otroci direktno sami trpijo zaradi alkohola, na njih negativno vpliva tudi pitje bližnjih. Posameznikovo škodljivo pitje alkohola ima številne škodljive posledice na ljudi, ki živijo v istem gospodinjstvu ali so jim blizu, nenazadnje pa tudi na tujce, kar je pogosto zlasti v primeru prometnih nesreč.
5 škodljivih vzorcev, ki jih lahko takoj spremenimo:
- Ne spodbujajmo otrok, da se s svojim kozarcem pridružijo “nazdravljanju”. S tem jim sporočamo, da brez alkohola in “nazdravljanja” ni druženja.
- Ne ponujajmo alkohola otrokom. Ne, niti “čisto malo” ne. S tem mu sporočamo, da si ga, ko bo dovolj star, brez težav lahko privošči.
- Ne pošiljajmo otrok po alkohol. Ne v klet, ne v trgovino, niti ne v hladilnik. S tem jih po nepotrebnem soočamo z alkoholom.
- Zavedajmo se, da je alkohol droga. Temu primerno reagirajmo, ko naši otroci pridejo domov opiti in ne jemljimo tega kot del odraščanja. Preventiva je najboljša kurativa.
- Pospravimo steklenice z alkoholom s polic, minibarov in drugih otrokom vidnih in dostopnih mest. Alkohol na policah otroku kaže, da je alkohol nujna dobrina v domu.
Namen gibanja je zmanjšanje tvegane in škodljive rabe alkohola ter doseganje zavedanja, kako velik vpliv ima pitje v času razvoja mladega človeka. To je možno doseči le preko spremembe vrednot in norm v družbi do uživanja alkohola. Doseči želimo zavedanje, da smo vsi odgovorni za preprečevanje in zmanjševanje škode zaradi alkohola, začenši z nami samimi. Ker navsezadnje: alkohol ni mleko.
Več informacij o sami iniciativi pa lahko najdete na njihovi spletni strani : https://www.keralkoholnimleko.si/ ter na Facebook profilu : https://www.facebook.com/alkoholnimleko/ .
Barbara Lapornik
Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS