Konflikti – izzivi ali težave
Čustvena inteligenca je ena izmed ključnih kompetenc prihodnosti, kot tako jo prepoznavajo tudi številne raziskave s področja upravljanja človeških virov, omenjajo pa jo tudi številni svetovni voditelji in strokovnjaki s področja psihologije vodenja. V okviru čustvene inteligence pa obravnavamo tudi sposobnost reševanja in spopadanja s konflikti. Delujemo v svetu, kjer smo v vsakodnevni komunikacij s posamezniki iz različnih kulturnih, strokovnih in socialno-ekonomskih ozadij, kar prinaša številne izzive. V prvi vrsti to od nas zahteva visoko stopnjo participacije, sprejemanja in empatije. V vsem tem študentsko organiziranje ni izjema; ob kovanju novih idej in timskem sodelovanju se nemalokrat iskri od inovativnih in nasprotujočih se idej, kar posledično privede tudi do konfliktov. V takšnih situacijah so konflikti izrednega pomena in ob konstruktivnem reševanju privedejo do optimalnejših rešitev. Z vidika reševanja konfliktov je zato pomembno zavedanje lastne strategije oz. pristopa k reševanju konfliktov. V grobem ločimo pet strategij reševanja konfliktov, navadno pa je pri vsakem posamezniku ena izmed strategij prevladujoča.
Izogibanje – Posamezniki s prevladujočim izogibajočim stilom so se pripravljeni odpovedati lastnim ciljem z namenom preprečitve konflikta. Prepričani so v neproduktivnost konflikta, zato se pred konflikti psihično in fizično umaknejo. Izogibanje ni najbolj konstruktiven pristop k reševanju konfliktov, je pa uporaben v situacijah, ko se nas konflikt neposredno ne zadeva.
Tekmovanje – Tekmovalni stil reševanja konfliktov pogosto izbirajo posamezniki, ki postavljajo lastne cilje in prevlado pred ohranjanjem odnosa. V konfliktih poskušajo uveljaviti svoj lasten prav in pogosto niso pripravljeni sprejeti nasprotujočih se mnenj. Uveljavljajo superioren odnos in dokazovanje moči. Med vsemi strategijami reševanja konfliktov je izbira tekmovalnosti najmanj konstruktivna tako za doseganje skupnih ciljev kot za ohranitev odnosov.
Prilagoditev – Posamezniki s prilagoditvenim stilom visoko vrednotijo odnose. Prizadevajo si za pridobitev naklonjenosti, nagnjeni so k čim hitrejšemu reševanju konfliktov. Konflikte doživljajo kot moteče in škodljive, za ceno ohranitve odnosa so se pripravljeni odreči svojim ciljem. Prilagoditveno strategijo uberemo takrat, ko nam cilji niso v ospredju oz. smo jih pripravljeni žrtvovati za ceno miru v odnosu. Dolgoročno se potlačevanje lastnih ciljev odraža z občutkom nemoči in nesposobnosti, kar je potencialni vzvod prepirov na drugem nivoju.
Kompromis – Kompromisarstvo je izrazito v situacijah, ko posamezniki visoko vrednotijo odnos in hkrati tudi osebne cilje. Pripravljeni so se delno odpovedati svojim ciljem, lahko bi rekli tudi priti naproti, vendar od osebe na nasprotnem bregu pričakujejo enako. Posamezniki s prevladujočo kompromisno strategijo so idealni pogajalci: hitro prepoznavajo potrebe in želje drugih in temu ustrezno prilagodijo svoje cilje, nikoli pa v celoti ne razkrijejo svojih namenov.
Soočanje – Posamezniki s prevladujočo strategijo soočanja razumejo konflikte kot rešljive težave, zato si prizadevajo prek usklajevanja priti do najbolj optimalne rešitve. Visoko vrednotijo svoje cilje in gojijo visoko spoštovanje do odnosov. Posameznike s strategijo soočanja ni strah spopadanja s konflikti, zavedajo pa se, da je za uspešno reševanje konfliktov potrebna konfrontacija, odkrita komunikacija in priznanje konflikta s strani vseh udeleženih.
Poznavanje strategij spopadanja s konflikti je ključno, saj smo na ta način sposobni prepoznavati lastne vedenjske vzorce ter tudi vedenjske vzorce drugih, hkrati pa nam poznavanje različnih strategij omogoča izbiro oz. prilagoditev strategije glede na dano situacijo. Z vidika konstruktivnega reševanja konfliktov je nujna odprta in neposredna komunikacija ter uporaba Jaz-sporočil za izražanja lastnih občutkov, misli in mnenj. Nasprotujoči si strani se morata zavedati, da sta v konfliktu, saj ob zanikanju konflikta le-tega ni mogoče uspešno razrešiti. Zmedena komunikacija, grožnje in laži reševanje konfliktov preprečijo. Pomembno je, da si priznamo lastne napake in spodrsljaje ter da osebo na drugem koncu spoštujemo.
Ne dovolite, da konflikti vodijo v osebne zamere in preprečijo dosego skupnih ciljev. Spoštujte drug drugega, stremite k napredovanju in nenehnemu izboljševanju, bodite produktivni. Naj vaša kreativnost ne pozna meja, zato ustvarjajte odmevne projekte, ki premikajo gore in rušijo zidove.
Odbor za izobraževanje Zveze ŠKIS