Koronavirus in ekološka kriza

Kako bi lahko pandemija koronavirusa pomagala človeštvu preživeti ekološko krizo?

 

 

 

Pandemija koronavirusa je človeštvu povzročila neizmerno tragedijo. Na tisoče ljudi je umrlo, na stotine tisoč pa jih je še vedno okuženih oziroma so bili zaradi koronavirusa prizadeti na kakršenkoli drug način. Čeprav so nalezljive bolezni že od nekdaj del človeškega življenja, je širjenje industrijske civilizacije še dodatno povečalo tveganje za nastanek novih bolezni. Koronavirus je kot posledica globalne pandemije postal znak nujne spremembe. Določene kratkotrajne spremembe, ki smo jih uvedli v času pandemije, so se izkazale kot pozitiven korak v spremenjeni svet.

 

 

V medijih smo lahko večkrat videli slike nebeško modrih voda v beneških kanalih, ki niso bile videne že mnogo let. V mestu Delhi, prestolnici Indije, se je po mnogih letih ponovno videlo nebo in prav tako v vseh ostalih večjih onesnaženih mestih po svetu. Živali so se vrnile iz skrivališč in romale po praznih mestih, povečale pa so se tudi populacije ogroženih živalih. Vse to in še več so bile posledice kratkotrajnega zmanjšanega in upočasnjenega življenjskega ritma. Vendar so bile vse te posledice, tako kot je bilo tudi zaprtje, samo kratkotrajne. Problemi so se ponovno vrnili – vendar je svet iz te izkušnje lahko uvidel, da so spremembe možne, a za to moramo poskrbeti vsi.

 

 

 

KRATKOTRAJNE SPREMEMBE 

 

Na Kitajskem je onesnaženost s CO2 padla za rekordnih 25 %, kar je bila v glavnem posledica manj transporta in industrijske proizvodnje. Transport predstavlja kar četrtino vsega onesnaženja z ogljikovim dioksidom. Pandemija nas je naučila, da večino časa naši leti res niso nujni in da lahko potovanja počakajo, saj lahko tako drastično pripomoremo k izboljšanju zraka. Delavci in delodajalci so se prestavili iz pisarn v svoje domove, kar se je poznalo pri porabi goriva, posameznikom pa je prineslo veliko več družinskega časa. Prav tako smo videli, da je prihodnost z nekoliko manj industrije možna, saj to ne predstavlja le manj izpustov, ampak tudi manj izrabljenega materiala, kar zmanjša potrebo po transportu in odpadkih. Še več, podjetja so spoznala, da se lahko obrnejo na lokalne pridelovalce in tako pripomorejo k izboljšanju stanja v lokalnem okolju. Tudi posamezniki so se bili ob praznih policah prisiljeni obrniti na lokalne ponudnike, kar je zmanjšalo njihovo (in tudi našo) odvisnost od multinacionalk. Prav te so velikokrat odgovorne tudi za tovarniško vzrejanje živali, ki so dober prostor za vzrejo bakterij in virusov, kot je bila npr. prašičja gripa v letu 2009, ki je prav tako preplavila svet. Trenutna pandemija je ponovno spodbudila ljudi v zavedanje nevarnosti takšnih rej ter spodbudila proteste proti zatiranju takšnega kmetovanja.

 

 

 

PA VENDAR NI VSE POZITIVNO …

 

Če prevrtimo čas na danes, ko je življenje že skoraj »normalno«, vidimo, da je skoraj »normalna« že tudi onesnaženost in vsi pojavi, ki so že kazali na boljše. Čeprav smo se vrsto let borili proti plastiki in plastičnih izdelkih, se je le-ta vrnila. Poraba plastike se je v tem času drastično povečala prav zaradi povečanega zanimanja za »hrano za domov« ter pakiranja, ki pride s tem. Maske, ki so sedaj obvezne že v veliki večini držav Evropske unije in drugod, so postale velik ekološki problem, ki preplavlja svetovne oceane. Vse to pa se je zgodilo v času, ko tudi komunalne službe niso tako aktivne kot so bile pred časom korone. Še ena negativna posledica pandemije je to, da so trenutno vse oči obrnjene vanjo in odgovornih oseb na teh področjih primanjkuje – kar pa daje odlično priložnost ilegalnim lovcem na živali, podjetjem, ki se ukvarjajo s sekanjem dreves in ostalim, ki bi radi iz dane situacije profitirali.

 

 

 

REŠITEV?

 

Kako bomo poskrbeli, da vse rešitve, s katerimi smo se srečali v letošnjem letu, ne bodo le kratkotrajne, in da negativno ne bo ponovno popolnoma preplavilo svet? Naslednji izbruh pandemije bomo preprečili z reševanjem sveta na več področjih in ne samo z umivanjem rok. Spoznati moramo, da zdravje ljudi in našega planeta drug od drugega ni neodvisno ter da moramo najprej poskrbeti za naš planet, če želimo še nekaj časa ostati na njem in živeti – v vsakem pomenu besede.

 

 

 

 

 

 

Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS

 

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKISin Facebooku @ZVEZA.SKIS