Krvodajalstvo

V Sloveniji potrebujejo transfuzijske službe v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da lahko bolnikom zagotovijo potrebno količino krvi. Krvodajalci so tako zelo pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo. Za kri zaenkrat še nimamo ustreznega nadomestila, zato si pri zdravljenju z njo lahko pomagamo le ljudje med seboj.

 

 

KRVODAJALSTVO V ŠTEVILKAH

 

 

V Sloveniji v povprečju letno beležimo okoli:

 

  • 1180 krvodajalskih akcij,
  • 380 terenskih krvodajalskih akcij,
  • 45 % krvi, zbrane na terenskih krvodajalskih akcijah po vsej Sloveniji,
  • 97 000 odvzemov krvi,
  • 200 000 pripravljenih komponent krvi,
  • 110 000 prijavljenih krvodajalcev,
  • 10 % novih krvodajalcev,
  • 62 000 krvodajalcev:
  • 60 % ljudi, ki kri daruje 1-krat,
  • 28 % ljudi, ki kri daruje 2-krat,
  • 10 % ljudi, ki kri daruje 3-krat in
  • 2 % ljudi, ki kri daruje 4-krat letno.

 

Med krvodajalci je:

 

  • 34 % žensk in
  • 66 % moških.

 

RAZPOREDITEV KRVNIH SKUPIN

 

V telesu normalnega odraslega človeka je približno 5 do 6 litrov krvi. Krvna skupina pomeni klasifikacijo krvi na osnovi prisotnosti antigenov na površini rdečih krvničk. Krvne skupine sistema AB0, ki jih je leta 1900 odkril dr. Karel Landsteiner, so bile ključne za razvoj transfuziologije in zdravljenja s krvjo v začetku 20. stoletja. Do današnjih dni so odkrili več kot 600 različnih krvnih skupin (eritrocitnih antigenov). Kljub številnim novoodkritim krvnim skupinam pa sistem AB0 še vedno ostaja klinično najpomembnejši.

 

 

Poleg krvne skupine AB0 pri vsakem krvodajalcu in bolniku določimo še krvni skupini RhD (iz sistema Rh) in K (KEL 1) iz sistema Kell.

 

 

  • Krvno skupino A ima približno 40 % krvodajalcev, 0 38 %, B 15 %, krvno skupino AB pa ima okoli  7 % krvodajalcev.
  • RhD pozitivnih je okoli 80 %, RhD negativnih pa le okoli 20 % krvodajalcev.
  • Kell pozitivnih je 10 % krvodajalcev, Kell negativnih pa 90 % krvodajalcev.

 

 

Pogostost krvnih skupin med krvodajalci v Sloveniji po AB0 in RhD:

 

 

 

 

TRENUTNO STANJE ZALOGE KRVI V SLOVENIJI

 

 

Trenutne zaloge krvi si lahko ogledate tudi na povezavi.

 

 

PORABA KRVI

 

Bolezni in krvavitve, ki ogrožajo zdravje ali življenje zaradi pomanjkanja krvi in njenih sestavin, zdravimo s transfuzijami krvi. Največji porabniki krvi so bolniki z boleznimi krvi in krvotvornih organov (kostnega mozga), bolniki z rakom, bolniki, zdravljeni s transplantacijo organov in kostnega mozga, ponesrečenci ter bolniki, ki kri potrebujejo zaradi operativnih posegov.

 

 

Operativni posegi in povprečna poraba krvi:

 

  • srčna operacija – okoli 6 enot krvi, kar pomeni 6 krvodajalcev,
  • operacija rakastih novotvorb – 2 ali več enot krvi, kar pomeni 2 krvodajalca ali več,
  • presaditev jeter – 5 do 20 enot krvi, kar pomeni 5 do 20 krvodajalcev,
  • ponesrečenci – tudi do 30 enot krvi, kar pomeni do 30 krvodajalcev,
  • komplikacije pri porodu – 5 ali več enot krvi, kar pomeni 5 ali več krvodajalcev.

 

KDO LAHKO DARUJE?

 

Kri lahko daruje vsaka oseba:

 

  • stara med 18 in 65 let,
  • ki tehta več kot 50 kg oziroma je njen volumen krvi, izračunan na podlagi telesne višine in telesne mase, več kot 3500 ml,
  • ki je dobrega zdravja in počutja,
  • ki ima vrednosti hemoglobina 135 g/l pri moških in 125 g/l pri ženskah.

 

Moški lahko kri darujejo na vsake 3 mesece, ženske pa na vsake 4 mesece.

 

Če ste primeren kandidat za krvodajalca, lahko preverite na: http://www.daruj-kri.si/lahko-darujem/.

 

 

KDO NE SME DAROVATI KRVI?

 

  • Osebe, okužene z virusom HIV, in njihovi spolni partnerji,
  • osebe, ki so si kadarkoli vbrizgavale droge,
  • osebe, okužene z virusom zlatenice (hepatitis B in C),
  • osebe, ki so bivale, imele operacijo, prejele transfuzijo krvi v Veliki Britaniji ali Irski v obdobju 1980–1996 (skupno 12 mesecev) zaradi Creutzfeld – Jakobove bolezni (“bolezen norih krav”),
  • osebe, ki so imele presajeno možgansko ovojnico, očesno roženico oz. so bile zdravljene z rastnimi hormoni človeškega izvora.

 

 

 

DAROVANJE KRVI MORATE ODLOŽITI, ČE …

 

  • v primeru tveganega spolnega vedenja za prenos okužbe s krvjo – 4 do 12 mesecev (opredelitev),
  • ste bili v stiku z obolelo osebo – do 1 meseca oz. posvet z zdravnikom,
  • ste v zadnjih 28 dneh preboleli nalezljivo bolezen – 1 mesec po ozdravitvi oz. posvet z zdravnikom,
  • če imate nov piercing (prebadanje kože), tattoo – za vsaj 4 mesece,
  • če ste dobili transfuzijo krvi – za 1 leto,
  • če ste prestali operacijo – 1 do 6 mesecev (odvisno od vrste operacije),
  • če ste imeli endoskopske preiskave (gastroskopija, kolonoskopija, rektoskopija …) – 4 mesecev oz. posvet z zdravnikom,
  • če ste bili v stiku s tujo krvjo ali se zbodli z medicinsko iglo – do 6 mesecev,
  • če jemljete nekatera zdravila – po posvetu z zdravnikom,
  • če ste potovali po tropskih krajih – do 1 leta,
  • če ste v zadnjem mesecu potovali izven Slovenije zaradi možnosti okužbe z virusom opičjih koz, virusom Zahodnega Nila – 1 mesec po vrnitvi,
  • če ste preboleli covid lahko darujejte kri 14 dni od konca izolacije in prebolele bolezni, če ste popolnoma zdravi, brez simptomov okužbe,
  • če ste bili cepljeni oz. posvet z zdravnikom,
  • če ste bili ali ste noseči oz. ste rodili in dojite – za 1 leto.

 

 

PRIPRAVA NA ODVZEM:

 

  • Na odvzem pridite spočiti.
  • Pred dajanjem krvi se morate počutiti zdravi.
  • OBVEZNO pojejte nemasten obrok, npr. kruh z marmelado, čaj, sadni sok ali kavo.
  • Na odvzem krvi NE PRIHAJAJTE TEŠČI.
  • Večer pred odvzemom in na dan odvzema ne smete uživati alkoholnih pijač ter psihoaktivnih substanc.
  • Novim krvodajalcem se priporoča, da se seznanijo s postopkom odvzema. Na prvi odvzem pridite v zgodnjih jutranjih urah.

 

 

 

POSTOPEK ODVZEMA

 

  1. Ob vsakem obisku morate imeti s seboj osebni dokument (osebno izkaznico, potni list itn.), ki ga boste predložili ob vpisu.
  2. Po vpisu vam bo zdravstveno osebje preverilo koncentracijo hemoglobina v krvi, izmerilo krvni pritisk in vam ob prvem obisku določilo orientacijsko krvno skupino AB0. Skupaj boste pregledali medicinski vprašalnik in se na podlagi opravljenih meritev in medicinskega vprašalnika odločili o primernosti za darovanje krvi.
  3. Sam odvzem traja od 5 do 10 minut in praviloma ni boleč. Vbodno mesto naj ostane previto s kompresijskim povojem vsaj dve uri po končanem odvzemu.

 

PO ODVZEMU

 

  • Po odvzemu boste v jedilnici ob prigrizku počakali vsaj 20 minut, da se zdravstveno osebje prepriča o vašem dobrem počutju po odvzemu.
  • Na dan odvzema se krvodajalcem svetuje počitek in odsvetuje težje fizične napore, npr. športne aktivnosti, težje delo, delo na višini, potapljanje, maraton … Priporoča se večji vnos tekočin in počitek. Telo nadomesti celice v nekaj dneh po odvzemu, tekočino pa že v nekaj urah po odvzemu.
  • Neželeni učinki darovanja krvi so redki.

 

 

Informacije so povzete po spletni strani: http://www.ztm.si/krvodajalstvo/ in http://www.daruj-kri.si/.

 

 

Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKISin Facebooku @ZVEZA.SKIS