Mednarodni dan človekovih pravic
10. december
Na ta dan je bila leta 1948 v Parizu sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic. Dokument predstavlja združen ideal vseh ljudstev in narodov, v njem pa je zapisano, da imamo vsi ljudje enake pravice in svoboščine ne glede na raso, narodnost, veroizpoved, spol ali katero drugo osebno okoliščino. Namen deklaracije je, da vsi organi družbe in posamezniki razvijamo spoštovanje teh pravic in svoboščin ter zagotavljamo njihovo splošno priznanje in upoštevanje.
Priznanje prirojenega človeškega dostojanstva vseh ljudi in njihovih enakih pravic pomeni priznanje temelja svobode, pravičnosti in miru na svetu. Temelj vseh človekovih pravic je namreč dostojanstvo človekovega bitja.
Kršenje človekovih pravic je v grozoviti drugi svetovni vojni pripeljalo do primitivne in izjemno nasilne stvarnosti. Da se zgodovina ne bi ponovila, morajo biti človekove pravice zavarovane z močjo prava. Nujno je potrebno tudi pospeševanje razvoja prijateljskih odnosov med narodi. Vse države članice so se zavezale, da bodo v sodelovanju z Združenimi narodi pospeševale splošno in resnično spoštovanje človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. Skupno razumevanje teh pravic in svoboščin je največjega pomena za popolno uresničitev te zaveze.
Temeljne pravice in svoboščine
- Pravica do življenja.
- Prepoved mučenja.
- Prepoved suženjstva, prisilnega dela.
- Svoboda gibanja.
- Svoboda izražanja.
- Nedotakljivost človekove zasebnosti.
Državljanske in politične pravice
- Svoboda zbiranja in združevanja.
- Pravica do poštenega sojenja.
- Volilna pravica.
- Pravica do enakopravnosti pred zakonom.
- Izjemni posegi države v takšne pravice.
Različni ljudje, enake pravice
Čeprav se ljudje med seboj razlikujemo, moramo imeti enake pravice. Te pravice nam mora zagotavljati država, v kateri živimo. Človekove pravice nas opozarjajo, da moramo drug drugega spoštovati. Ljudje se moramo za svoje pravice boriti. Vsak ima pravico, da pove svoje mnenje. Pravico imamo, da z nami ravnajo spoštljivo. Človekove pravice moramo spoštovati vsi. Marsikje po svetu človekovih pravic ne spoštujejo, predvsem na območjih vojne in revščine.
Vsakodnevno kršenje pravic
V današnjem svetu so človekove pravice kršene vsakodnevno. Po svetu ljudje živijo v vojnah, bežijo pred lakoto in nasiljem. Nimajo dostopa do vode, zdravil … Kršenje človekovih pravic se dogaja tukaj in zdaj. Številke kažejo, da se je nasilje povečalo – znotraj družine, na ulicah, na spletu. Nasilje nad ženskami, otroci, starejšimi, nad »drugačnimi«. Kakršnokoli nasilje je nedopustno! Vsak ima pravico živeti v miru in v okolju, kjer lahko izrazi svoje potrebe in potenciale. Ob tem poudarjamo, da je v našem prostoru žrtvam nasilja zagotovljena podpora in pomoč ter možnost namestitve v varno okolje.
Otrokove pravice
Leta 1989 je Konvencija o otrokovih pravicah (KOP) opredelila otroka kot “vsako človeško bitje, mlajše od osemnajst let”. Otrokove pravice vključujejo pravico do druženja z obema staršema, človeško identiteto ter osnovne potrebe po fizični zaščiti, hrani, univerzalnem izobraževanju, ki ga plačuje država, zdravstvenem varstvu in kazenski zakonodaji, ki ustreza starosti in razvoju otroka.
Otroci se pri vzgoji zanašajo na odrasle, ker jih potrebujejo za rast do neodvisnosti. Takšno nego najdemo v družinah. Kadar primarni odrasli negovalci ne morejo zadovoljiti otrokovih potreb, ima država kot glavni nosilec dolžnost, da poišče alternativo, ki je v najboljšem otrokovem interesu. Ukrepanje ali ne ukrepanje vlade vpliva na otroke močneje kot na katerokoli drugo skupino v družbi. Zdrav razvoj otrok je otrokova pravica in je ključnega pomena za prihodnjo blaginjo vsake družbe.
Pravice študentov Slovenije
Prva pomembna pravica je zdravstveno zavarovanje. Študent je zavarovan vse do konca študijskega leta, v katerem dopolni starost 26 let. Obvezno zdravstveno zavarovanje mu v tem primeru krije celotno vrednost zdravstvenih storitev. V primerih, kadar študent izgubi status študenta ali ko se izteče študijsko leto, v katerem je dopolnil starost 26 let, si mora obvezno kot tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje urediti sam. Druga pravica je subvencionirana prehrana. Dokler se izobražujete v Republiki Sloveniji ter niste v delovnem razmerju, ne opravljate gospodarske, poklicne ali kmetijske dejavnosti oziroma poslovodne funkcije kot edini ali glavni poklic po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in niste prejemniki pokojnine, razen družinske, ste upravičeni do subvencionirane prehrane. Prav tako ste upravičeni do subvencioniranega prevoza in bivanja. Vaša pravica je tudi štipendija. V Republiki Sloveniji se po Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1) dodeljujejo naslednje štipendije: državne štipendije, Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, štipendije Ad futura. Študenti Univerze v Ljubljani lahko kandidirajo tudi za štipendije različnih fundacij in ustanov: Več na povezavi. Pravico pa imajo tudi do obštudijske dejavnosti. Več na obštudijske dejavnosti in Pravilnik o obštudijski dejavnosti .
Več o pravicah študentov v Sloveniji pa si lahko preberete tudi v naši Škisovi popotnici 2021/22.
Spodbujanje/učenje človekovih pravic
Učenje človekovih pravic je nujno, če se hočemo zoperstaviti njihovim kršitvam. Z ustvarjanjem pogojev kritičnega mišljenja je ljudem dana možnost razmišljanja o njihovih vrednotah in obnašanju ter posledično možnost spremembe obnašanja. To pa preprečuje zlorabo človekovih pravic, omogoča ljudem boj proti diskriminaciji in sodelovanje pri procesih odločanja. Vsakdo ima pravico do spoznavanja, iskanja in informiranja o človekovih pravicah in svoboščinah. Prav tako naj bi imel vsak človek pravico, da se pouči in uči o človekovih pravicah. Vlade morajo omogočiti in zagotoviti svojim državljanom učenje človekovih pravic. To jim zagotavljajo različni mednarodni, regionalni in nacionalni dokumenti. Učenje človekovih pravic omogoča ljudem, da se zavedajo svojih pravic. Zagotavlja, da se vladajoči zavedajo svoje odgovornosti do ljudi. Omogoča povezovanje ljudi z enakimi prepričanji in vrednotami ter jih spodbuja pri promociji človekovih pravic v njihovih sredinah, družbah in po vsem svetu. Če si želiš izvedeti več, se lahko pridružiš Šoli človekovih pravic, ki jo izvaja Amnesty International.
Želimo vam čim lepši praznik in aktivno udejanjanje svojih pravic!
Nika Hrovat
Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS