Mednarodni dan strpnosti

16. november

Vsako leto 16. 11. praznujemo mednarodni dan strpnosti. Letos je obeležitev le-tega še kako pomembna, saj je v teh težkih časih naša strpnost marsikdaj na preizkušnji. Mednarodni dan strpnosti je spominski dan, ki ga je v Deklaraciji o načelih strpnosti razglasila Generalna konferenca UNESCO na svojem zasedanju 16. novembra 1995.

 

 

Strpnost pojmujemo kot pogoj sobivanja na primerni kulturni in civilizacijski ravni. Ko smo strpni, smo bolj čuječi do soljudi, ne sodimo takoj in na prvo žogo, temveč poskušamo razumeti tudi drugo stran. Strpnost je treba gojiti, treba je ozaveščati nujnost izkazovanja, da znamo biti razumevajoči do drugačnosti in da se zavedamo, da nismo edini na planetu, temveč da je nujno, da živimo v sožitju in toleranci do drugih.

 

 


“Strpnost je edina stvar, ki bo pripadnikom različnih religij omogočila, da bodo živeli kot dobri sosedje in prijatelji.”

 

Mahatma Gandhi


 

 

Za boljše razumevanje ne/strpnosti v Sloveniji v nadaljevanju sledi intervju z osebo, ki je bila pri mladih letih priseljena v Slovenijo.

 

 

 

 

Kaj ti predstavlja strpnost?

 

»Enaka obravnava ljudi, sprejemanje raznolikosti. Ljudje ne bi smeli drugače gledati človeka, ki govori drug jezik ali drugače izgleda. Strpnost povezujem z znanjem, saj če nekaj ali nekoga ne poznaš, to pri tebi hitreje vzbudi strah. Zato mi je bilo v šoli všeč, ko smo imeli priložnost predstaviti svojo družino, državo, vero … Otroci smo na ta način uvideli tuje načine življenja, tradicije, vere, približali smo si raznolikosti in spoznali, da smo si bolj podobni, kot mislimo.«

 

 

 

Kako si doživljal nestrpnost?

 

»To se opazi pri manjših stvareh, koliko ima »tujec« prostora za napako, že v šoli te takoj pogledajo, na ulici bodo prej skupino drugačnih označili za huligane, nepridiprave, kot da bodo nekaj narobe naredili, pa nič ne naredijo, sedijo na avtobusu, hodijo po ulici … Sploh na avtobusu se opazi te poglede, ko govoriš hrvaško, bosansko, srbsko .. noben Angleža ne pogleda tako. Odvisno je bilo tudi od posameznikov, nekomu je bilo zanimivo, da sem drugačen in mi je v moji zgodbi prisluhnil, drugi pa so se ob spoznanju, da sem tujec, le obrnili, se distancirali, nekateri prestrašili, da jim bom kaj slabega storil. V delu pogovora, ko sem omenil, da sem musliman, se je mnogim zataknilo, niso vedeli, kako pogovor nadaljevati, postalo jim je neprijetno, pogovor se je nato velikokrat zaključil. Ko sem bil majhen, so me zabolele tudi posmehljive opazke »ah, ti Bosanček« ali pa v šoli »sej je Bosanc, ni čudno, da je glup«, ob tem sem se počutil manjvrednega. Skozi čas sem opazil tudi, da ob moji navzočnosti pravila večkrat ponovijo, me ob tem pogledajo in morda celo rečejo »hej, ali razumeš?«. Sedaj tega niti ne opazim več, navadil sem se na drugačna merila, ki jih moram dosegati kot otrok priseljenih staršev.«

 

 

 

Dvojna osebnost priseljenca

 

»Včasih se počutim, kot da živim v dveh svetovih, a nobenemu ne pripadam. V Sloveniji sem »Bosanec«, za katerega si želijo, da »gre nazaj, od koder je prišel«, v Bosni pa »Janez, ki ne zna več lepo govoriti, ki mu zavidajo pobeg v lepšo prihodnost«. To pa ni edina dvojnost v mojem življenju, tudi v Sloveniji živim dvojno življenje. V družbi se prilagajam slovenskim standardom (govorim slovensko, jem svinjino, pijem alkohol …), da ne izstopam, da sem sprejet in všeč mi je. Ko pa pridem domov, se prilagajam družini (govorim bosansko, ne jem svinjine in ne pijem alkohola), da tukaj ne izpadem ven.«

 

 

 

Mnenje o islamskih skrajnežih, ki posežejo po agresivnih napadih

 

»Na njih gledam z grozo in obsojanjem teh, ki to počnejo. Ni pa mi všeč, da mediji potem enačijo islamsko vero s teroristi. Islamska vera je v osnovi čista in dobra, je vera ljubezni, prijateljstva, spoštovanja, odpuščanja, s poudarkom sprejemanja drugačnosti in pomoči tistim, ki jo potrebujejo.«

 

 

 

Kje imamo prostor za izboljšavo?

 

»Dvojna merila in sprenevedanje občutim, ko se prijatelji vrnejo iz smučanja na Jahorini, žurov v Novem Sadu in Beogradu, popotovanju po bivših državah Jugoslavije … in so vsi »zaljubljeni« v prijazne, odprte in gostoljubne ljudi, ob prihodu nazaj v Slovenijo pa že samo glas Balkanca v Ljubljani vzbudi ponovni odpor, strah … Tukaj si želim večje strpnosti, da bi me ljudje enako gledali, se z mano enako pogovarjali, se enako do mene obnašali, kot bi si oni želeli, da se drugi obnašajo do njih. Želim, da bi se večkrat počutil »eden izmed«, tako se počutim ob ljudeh, ki me imajo radi zaradi moje osebnosti, zaradi moje topline, humorja, dobrega srca in sprejemajo dejstvo, da prihajam iz Bosne. Za njih moja pripadnost tuji državi ne pomeni strahu, odpora, zaničevanja, ne sodijo me po stereotipnih prepričanjih, sodijo me po mojih dejanjih.«

 

 

 

Prikrita nestrpnost

 

V intervjuju smo lahko opazili, da se intervjuvanec velikokrat naveže na prikrite oblike nestrpnosti. Prikrita nestrpnost nima oblike neposrednega nasilja, je pa podobno destruktivna. Glavni cilj je izključevanje oziroma osamitev posameznika ali skupine ljudi, kar ima lahko uničujoče in težke posledice za ljudi, ki so tarča te nestrpnosti. Po mnenju strokovnjakov se je prikrita nestrpnost pojavila kot posledica sodobne družbene norme, ki zavrača agresijo in jo označuje za neprimerno, zaradi česar ljudje svojo averzijo in sovraštvo potlačijo in skrijejo pred zunanjim svetom, da navzven še vedno izpadajo demokratični, odprti in svetovljanski, svojo nestrpnost pa pretvorijo v navzven težko opazno diskriminatorno vedenje, ki vsebuje hladen, odklonilen, distanciran, pasiven, ignorantski in izključevalen odnos.

 

 

 

Pomembno je, da so ljudje čim bolj ozaveščeni

 

Pomembno je, da se ljudje in ustrezne državne institucije čim bolj izobrazijo o različnih oblikah nestrpnosti in da ozavestijo, da so tudi ignoriranje, izključevanje, distanciranje, odklanjanje in tihi prezir prav tako oblike nestrpnosti, ki ni nič manj kršenje človekovih pravic kot odkrita nestrpnost. Družba mora skupaj delati na temeljnih vrednotah skupnosti in prijateljstva, ki podpirajo človekovo pravico do enakopravnosti in enakovrednosti.

 

 

 

 

 

Nika Hrovat

Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKISin Facebooku @ZVEZA.SKIS