Screen Shot 2013-10-17 at 7.22.19 PM

Kaj izgubljamo?

Avtor: Adisa Dizdarević

Mladi so dandanes tisti, ki se jih počasi odriva na »rob« družbenega dogajanja. Mogoče je to ostra trditev, pa vseeno. Mladi so se znašli v položaju, ko je prehod iz mladostnika v zrelo odraslo osebo precej težak. Razlogi za to tičijo marsikje.

Mlad človek se v današnjem času izredno težko zaposli. V primeru, da le pridobi zaposlitev, ne pomeni ravno, da je ta stabilna in da temu mlademu posamezniku nudi tudi neko varnost in zaledje. Mladi so večinoma zaposleni preko pogodb za določen čas, kar jim preprečuje, da bi se osebnostno razvijali, saj vse potenciale večinoma usmerjajo v svoj ekonomski položaj, ki je nepredvidljiv. Da bo vsem jasno o katerih mladih govorimo, so po slovenski statistični definiciji mladi prebivalci Slovenije med 15. in 29. letom starosti. Podatki kažejo, da je v Sloveniji pred iztekom leta 2012 živelo 359.349 mladih. Če se ozremo v leto 1990, ugotovimo, da je takrat v Sloveniji živelo 450.982 mladih. To kažejo podatki Statističnega urada RS in po predvidevanju strokovnjakov, naj bi bila slika do leta 2020 bistveno bolj porazna, saj naj bi se število mladih, glede na leto 2010, znižalo za približno petino.

Mladi so odšli v tujino. Trenutno odhajajo. In še bodo odhajali. Temu trendu se sledi že nekaj časa. Državna statistika kaže, da Slovenija že pet let beleži t.i. negativni selitveni prirast, kar pomeni, da je odhodov več kot vrnitev nazaj v državo. Glede na to, da so selitve po Evropski uniji, kar se tiče prostega pretoka delovne sile, dokaj enostavne, si upam predvidevati, da so neuradni podatki še višji. Bi moralo državo skrbeti, da se bo temu trendu množično sledilo še vnaprej? Se bodo s tem trendom potrdila zgornja predvidevanja strokovnjakov? Vsekakor so to odprta vprašanja.

Razlogov za odhajanje mladih je definitivno več. Eden bistevnih pa se po mojem mnenju nanaša na to, da so v Sloveniji priložnosti za mlade skromne in da je izzivov premalo. Ravno zaradi tega mladi posamezniki težko unovčijo in uresničijo svoje ambicije, kar pa jih žene k temu, da se zaradi boljše kakovosti življenja, boljših delovnih pogojev ter bolj obetavne kariere preselijo v tujino. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je prijavljenih približno 20 odstotkov mladih, ki so poklicno oz. strokovno izobraženi na ekonomskem področju, področju organizacije in administracije. Po drugi strani je za celotno populacijo brezposelnih, za omenjene profile, razpisanih manj kot 7 odstotkov prostih delovnih mest. Zakaj v Sloveniji izobražujemo kadre, katerim ne moremo zagotoviti delovnega mesta? Zakaj v Sloveniji razpisujemo mesta za mlade raziskovalce in doktorske študije, če pa so možnosti za uspešno kariero v znanosti in visokem šolstvu izredno slabe, ali pa jih ni.
Podatki kažejo, da je se je v letih 2005 do 2010 približno 3000 mladih odločilo sodelovati v Erasmus mednarodni izmenjavi. Med njimi se je približno slabo četrtina vrnila nazaj v Slovenijo, ostali pa so našli boljše priložnosti preko meja.

Tisti, ki v Sloveniji že dobijo priložnost opravljati delo, bodisi za določen ali nedoločen čas, pa imajo v povprečju precej nizke dohodke, za kar pa jim tujina obljublja bistveno več. Če pogledamo mlade raziskovalce, so ti plačani enako, ne glede na njihov uspeh. Kljub temu številni mladi raziskovalci navajajo, da zaslužek ne igra tako bistvene vloge pri odhodu v tujino, temveč sama ureditev sistema priložnosti in izzivov. Država se niti malo ne potrudi, da bi motivirala mlade k temu, da bi se ti vrnili nazaj.

Da mladi odhajajo na študij in se strokovno izpopoljujejo v tujini, samo po sebi sploh ni slabo, saj je zelo pomembno, da so mladi mobilni. Mladi se v tujini naučijo pozitivnih in uporabnih delovnih navad, naučijo se trdega dela, vrednot, kot sta etika in poštenost, ki so ključ do uspeha. Poleg vsega pa si pridobijo tudi poznanstva, ki lahko pozneje močno pripomorejo k uspešnemu sodelovanju s partnerji iz tujine. Problem je, da vedno več mladih ostaja v tujini, sama tujina pa ima od njih v prvi vrsti veliko koristi.

Kaj Sloveniji pomeni kapital mladih? Ji je vseeno, da ga počasi izgubilja? Ali se naša država, v kateri je redni študij brezplačen in program mladih raziskovalcev javno financiran, zaveda, da je vsak trajni odhod izobraženca ali znanstvenika velika finančna izguba? Kaj sporoča država mladim, ki so odšli? Da jih ne zna postaviti na delovna mesta, za katere so pravi izbor, za katere so sposobni in kompetenti? Ne pozabimo na bistvo, da mladi, ki so odšli po priložnosti v tujino, niso neumni, temveč so izredno pametni in inteligentni, saj se niso podredili obstoječi politiki.

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKISin Facebooku @ZVEZA.SKIS