MEDSEBOJNI VPLIV TELESNEGA IN DUŠEVNEGA ZDRAVJA

MEDSEBOJNI VPLIV TELESNEGA IN DUŠEVNEGA ZDRAVJA

 

 

Duševno in fizično zdravje sta v osnovi povezana. Čeprav se um in telo pogosto obravnavata kot ločena, sta duševno in fizično zdravje pravzaprav tesno povezana. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opredeljuje zdravje kot stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje in ne le odsotnost bolezni ali slabosti. WHO pravi, da »ni zdravja brez duševnega zdravja.«

 

 

Slabo duševno zdravje je dejavnik tveganja za kronična fizična stanja, hkrati pa so ljudje s kroničnimi telesnimi boleznimi izpostavljeni tveganju za razvoj slabega duševnega zdravja. Družbene determinante, ki vplivajo na zdravje, vplivajo tako na fizična stanja kot tudi na duševno počutje. Varovalni dejavniki vključujejo rekreacijo, uravnoteženo in zdravo prehrano, zagotovljen ustrezen dohodek ter socialno vključenost in socialno podporo.

 

 

Učinki duševnega zdravja na fizično zdravje

 

Duševno zdravje posameznika igra veliko vlogo pri njegovem splošnem počutju. Zdravo in stabilno mentalno stanje lahko pomaga preprečevati fizična bolezenska stanja. Pozitivno psihično počutje naj bi na primer zmanjšalo tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. Po drugi strani pa lahko slabo mentalno zdravje povzroči zdravstvene težave in veča tveganje za škodljivo vedenje. Depresija je na primer povezana s številnimi kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, astma, rak, bolezni srca in ožilja ter artritis, shizofrenija pa naj bi bila povezana z večjim tveganjem za bolezni srca in dihal. Težave z duševnim zdravjem lahko tudi otežijo obvladovanje kroničnih bolezni. Stopnja umrljivosti zaradi raka in bolezni srca je višja med ljudmi z depresijo ali drugimi motnjami duševnega zdravja. Ljudje s težavami v duševnem zdravju tudi pogosteje trpijo zaradi motenj spanja, kot sta nespečnost ali apneja v spanju. Medtem ko lahko stanja, kot so depresija, anksioznost ali bipolarna motnja, povzročijo težave s spanjem, lahko težave s spanjem poslabšajo tudi obstoječe duševno zdravje. Težave z duševnim zdravjem spremljajo tudi fizični simptomi. Depresijo lahko spremljajo glavoboli, utrujenost in prebavne težave, anksioznost pa lahko na primer povzroči želodčne težave. Drugi simptomi so lahko tudi nespečnost, nemir in težave s koncentracijo. Osebam z duševnimi motnjami je morda tudi težje skrbeti za svoje fizično zdravje. Težave z duševnim zdravjem lahko otežujejo obisk zdravnika, redno jemanje zdravil, gibanje in zdravo prehranjevanje.

 

 

Vpliv telesnega zdravja

 

Kakor duševno zdravje vpliva na telesno, velja tudi obratno. Dobro fizično zdravje dolgoročno vpliva na boljše mentalno počutje in zmanjšuje vplive vsakodnevnega stresa. Študije so pokazale, da je raven depresije nižja pri posameznikih, ki se redno ukvarjajo s telesno aktivnostjo v primerjavi s tistimi, ki se ne. Ob diagnozi resnejših bolezni, kot je na primer rak, lahko to povzroči občutek depresije ali tesnobe. Približno ena tretjina ljudi z resnimi zdravstvenimi težavami naj bi imela simptome depresije, kot so slabo razpoloženje, težave s spanjem in izguba zanimanja za dejavnosti.

 

 

Kako lahko poskrbim za svoje zdravje?

 

Če želiš izboljšati in ohranjati splošno dobro počutje, moraš torej poskrbeti tako za svoje fizično kot psihično zdravje. Tukaj je nekaj načinov, kako lahko fizično in psihično skrbiš zase:

 

 

  • Rekreacija: redno gibanje bo ohranjalo fizično kondicijo, izboljšalo pa bo tudi razpoloženje. Telesna vadba izboljšuje duševno zdravje z zmanjšanjem tesnobe, depresije in negativnega razpoloženja ter z izboljšanjem samopodobe in kognitivne funkcije.
  • Zdrava prehrana: prehrana z visoko vsebnostjo sadja in zelenjave ter nizko vsebnostjo predelanih sladkorjev ali maščob lahko izboljša telesno in duševno počutje.
  • Izogibanje alkoholu, kajenju in drogam: čeprav se lahko zaradi pitja in kajenja kratkoročno počutiš bolje, lahko negativno vplivata na tvoje fizično in duševno zdravje.
  • Dovolj spanja: kvaliteten nočni spanec za odrasle je približno sedem do devet ur.
  • Tehnike sproščanja: meditacija, globoko dihanje in osredotočanje misli lahko pomagajo pri spopadanju s stresom.

 

 

Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKISin Facebooku @ZVEZA.SKIS