Mladi in bivanjska problematika

 

21. stoletje je s seboj prineslo mnogo novih življenjskih izzivov za vse, še posebej pa za mlade. Vse večji postaja pritisk, da si pridobimo čim višjo izobrazbeno in kulturno raven ter nanju vezana priznanja, spričevala, nazive, ki bi nam omogočili družbeno promocijo, uspešno kariero in vrsto nekih privilegijev. Kljub temu v današnji družbi še vedno veliko vlogo pri tem, kaj boš dosegel, igra posameznikov socialno-ekonomski položaj, na čemer temelji tudi samo družbeno vključevanje – in izključevanje. Ekonomsko ogrožen posameznik je ogrožen tudi v vseh svojih socialnih odnosih: od medosebnih odnosov do odnosov z institucijami. Prav tako je posledično ogrožena tudi njegova socialna in osebna identiteta. Socialno ranljivim posameznikom se težave in nerešeni problemi, ki izhajajo eden iz drugega, kopičijo – slab šolski uspeh vodi v doseganje nižjih nivojev izobrazbe, kar pa posledično vodi v slabše zaposlitvene možnosti, materialne, socialne, čustvene, zdravstvene in druge težave. Mladi smo ena izmed najranljivejših družbenih skupin in na nas ti družbeni dejavniki zagotovo imajo vpliv, sploh na prehodu iz srednje šole na fakulteto, ko se mnogi selijo iz svojih manjših lokalnih okolji v večja mesta, npr. v Ljubljano.

 

 

 

Država v vsem tem igra vlogo nekoga, ki bi te razlike med posameznimi družbenimi skupinami in posamezniki moral zmanjševati in mladim ta prehod omiliti. Seveda imamo za to že vzpostavljene sisteme, kot so državne štipendije, subvencioniran prevoz, prehrana in bivanje. Vendar pa se zdi, da tudi ti sistemi ne vzdržijo več, kar dokazuje tudi trenutna bivanjska problematika, s katero se soočamo študenti. Na spletni strani Študentskega doma Ljubljana je bila 5. februarja 2019 objavljena prednostna lista, na katero se je uvrstilo 617 študentov in študentk, kar pomeni, da toliko študentov in študentk še vedno čaka na vselitev v študentki dom. Še dodatno skrb vzbuja stanje v študentskem domu Akademski kolegij, katerega točna prihodnost je še vedno nedorečena. Študenti, ki tam bivajo, so bili namreč iz uprave Študentskega doma Ljubljana obveščeni o zvišanju cene najemnine ali celo o morebitni izselitvi. Težava pa je tudi v tem, da je v prej omenjenem študentskem domu najemnina nižja kot drugje in da tam pogosto bivajo študenti z nižjim socialno-ekonomskim statusom in si zato težje privoščijo bivanje v katerem od dražjih študentskih domov, kaj šele, da bi si lahko privoščili najem stanovanja ali kakšne druge oblike bivanja v Ljubljani. Vendar pa to, da v študentskih domovih ni prostih sob, ni edini problem, s katerim se študenti soočamo. Še pred nekaj leti so bili mladi, ki so se odselili v Ljubljano zaradi študija, glavna ciljna skupina najemodajalcev. Čeprav so bile najemnine precej visoke, so bile te vsaj na voljo. Sedaj pa najemniških stanovanj grozljivo primanjkuje, kar je posledica tega, da država ne rešuje stanovanjske problematike. Stanje pa še dodatno poslabšuje vse pogostejše oddajanje stanovanj za turistične namene (npr. Airbnb). Tista stanovanja, ki pa so še, pa so na voljo le tistim, ki prihajajo iz finančno bolje situiranih okolij. Za nameček pa je pred kratkim šokirala novica, da so študenti, ki ne dobijo sobe v študentskem domu in, ki ne najdejo oziroma si ne morejo privoščiti najemniškega stanovanja, prisiljeni bivati v hostlih. Pri vsem tem pa morajo za vsak dan plačevati še turistično takso, ki znaša okoli 3 €, kar pa za študentski žep ni zanemarljiv znesek.

 

 

 

Tako se sprašujemo, kako ima študent_ka, ki prihaja npr. iz Murske Sobote, Nove Gorice, Novega mesta ali kakšnega drugega bolj oddaljenega kraja in morda doma nimajo zadostnih sredstev, da bi mu/ji lahko »privoščili« stanovanje v Ljubljani (ali kakšnem drugem večjem študijskem kraju v Sloveniji), enak položaj in enake možnosti kot vsi ostali? Odgovor je preprost – nima. In država je tista, ki bi morala poskrbeti, da se to ne bi dogajalo. Mladi iz Študentske organizacije Slovenije, Dijaške organizacije Slovenije in Mladinskega sveta Slovenije so vlado že večkrat pozvali, da bivanjska problematika postane prioriteta njihovih skrbi. In k temu poziva tudi Zveza ŠKIS, saj se zavedamo socialne ranljivosti mladih in posledic, ki jih lahko prinese slaba stanovanjska politika. In navsezadnje – na mladih svet stoji ni le fraza, temveč realnost.

 

 

 

Nika Bukovšek

 

Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKIS