Motivacija in študij

SKRIVNOST MOČI NAŠE VOLJE

 

Latinski izraz »movare« pomeni gibati se. Preprosto povedano: motivacija je torej občutek, ki nas »giblje«, da naredimo nekaj specifičnega.

 

 

Motive, ki določajo človekova dejanja, lahko opredelimo skozi tri perspektive:

 

  1. Motivacija = glava + telo

 

Ta trditev temelji na piramidi potreb po Maslowu, ki pravi, da si človek prizadeva zadovoljiti vse potrebe, kjer je to mogoče, pri čemer je zadovoljevanje primarnih (osnovnih) potreb vedno prvo. Osnovne potrebe so fiziološke, potrebe po varnosti, po ljubezni in pripadnosti ter po priznavanju. Višje potrebe pa so potrebe po samoaktualizaciji.

 

  • potrebe po samoaktualizaciji: samorealizacija
  • potrebe po priznavanju: status, priznanje, spoštovanje
  • potrebe po ljubezni in pripadnosti: veze, ljubezen, pripadnost
  • potrebe po varnosti: zaščita, preventiva
  • fiziološke potrebe: lakota, žeja, spanec

 

Če človek nima zadovoljenih osnovnih potreb, kot so hrana, spanec, socialni stiki, se bo telo uprlo in si prizadevalo, da bi dobilo tisto, kar si zasluži – višje (samoaktualizacijske) potrebe ne bodo glavni cilj.

 

»Če telo stisnete kot limono, vas ne sme presenetiti, da vam kmalu zmanjka soka,« pravi dr. Krengel.

 

 

  1. Dva sistema spodbud iz psihologije motivacije

 

Motivacijska teorija loči dva vira motivacije:

  • notranja (motivacija prihaja od znotraj in dejavnost poteka brez zunanjih spodbud: hobiji, zabava, umetnost …) in
  • zunanja (motivacija prihaja od zunaj: denar, status, diploma …).

 

»Problem z notranjo motivacijo je, da je za res odlična delovna mesta premalo. Težava zunanje motivacije je, da se posuši takoj, ko spodbude izginejo,« meni dr. Krengel.

 

 

  1. Dve smeri motivacije

 

Človek se lahko giblje v smeri dosega cilja ali stran od nezaželenega stanja. S tem dobimo dve smeri motivacije:

  • motivacija izogibanja (stran od prepirov s prijatelji, šefi, izogibamo se slabih povratnih informacij itn.) in
  • motivacija približevanja (človekova dejanja so usmerjena v smeri zadovoljitve zastavljenega cilja).

 

Obstajajo različne vrste motivacije, vse pa temeljijo na njenih osnovnih predpostavkah:

  • ljudje se po večini sami odločamo, ali sploh, kdaj in v kakšni obliki in intenzivnosti bomo kaj storili (v nasprotnem primeru bi ljudi lahko nadzirali samo od zunaj) in
  • ljudje smo motivirani in se motiviramo, to pa pokažemo prek določenega vedenja.

 

Torej: motivacija je energija. Energijo nam daje in hkrati jo potrebuje. Premakne nas, da delamo zaradi telesnih in čustvenih potreb ali pa ker naš um želi priti do določenega cilja ali iti stran od neprijetnih stvari.

 

 

MOTIVACIJA IN ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG

 

Joie de vivre, zdravje in energija za vsakodnevne naloge so argumenti za zdrav življenjski slog. A jabolko in melona namesto čipsa in čokolade?

 

Življenjska doba človeka se daljša. Vedno več ljudi bo dočakalo visoko starost, kar pa ni posledica zdravega življenjskega sloga, pač pa napredka medicine. Hkrati pa tudi veliko ljudi umre prehitro, kar je posledica kroničnih bolezni, ki jih povzroča stres. Se ti zdi, da je to za »ta stare« in ti je odveč razmišljati »tako daleč« v prihodnost? (Prišla bo prej, kot si misliš.)

 

Pa poglejmo kaj pravi sedanjost:

  • gibanje: jača mišičevje telesa, telo se oblikuje, sproščajo se hormoni sreče (npr. plavanje, tek, ples, kolesarjenje itn. 3–5 ur na teden ter vsakodnevna preprosta vadba, npr. sprehod, hoja po stopnicah),
  • spanje (dovolj spanca omogoča telesno regeneracijo in umski odmor),
  • zdrava in pravilna prehrana (z njo so postavljeni temelji dobrega počutja),
  • druženje in optimizem (jačata imunski sistem – vesel človek je zdrav človek).

 

 

Mnogokrat se odločitev za zdrav življenjski slog znajde med novoletnimi zaobljubami. Prve dni ali tedne še gre – motivacija je izredna. Nato pa vedno bolj pritiskajo vsakodnevne naloge in skrbi in kar zmanjka časa za sprejete sklepe – motivacija počasi izginja in spet se sprijaznimo s staro situacijo. Ni treba, da je tako; obstajajo poti, kako vzdržujemo motivacijo na visoki ravni.

 

 

Pot do zdravega življenjskega sloga se začne z majhnimi koraki, vztrajno – stopnico po stopnico. K zajtrku dodaš sadje, večerjo si skuhaš sam/a. Začneš se ukvarjati s športom. Na začetku te bodo bolele mišice, kmalu pa bo športanje  postalo tako samoumevno kot umivanje zob. Kmalu se bo zgodilo, da boš šport pogrešal/a, če se z njim nekaj dni ne boš ukvarjal/a – telo ga bo zahtevalo. Postopek, da nove navade postanejo rutina, traja natanko 66 dni.

 

 

Negativno na proces pa vpliva, če hodiš v fitnes le zato, da boš dobro izgledala v bikiniju ali ješ bolj zdravo, ker ti je to predpisal zdravnik. Uspel/a boš le, če boš izbral/a stvari, v katerih boš resnično užival/a. Zato:

  • izberi šport, s katerim se boš rad/a ukvarjal/a, ker se boš počutil/a srečnejši/a,
  • jej zdravo zato, ker ti je hrana všeč in si bolj fit in
  • z manjšim vnosom alkohola se veseli naslednjega dne brez mačka.

 

 

Za spremembe življenjskega stila je odločitev tako le prvi korak. Za vztrajanje pri želji za spremembo moraš:

  • zaupati v svoje sposobnosti (bolj ko verjameš, da boš spremenil življenje, več možnosti imaš za uspeh),
  • oblikovati jasne cilje (cilji morajo biti specifični, merljivi, privlačni, realni, časovno opredeljeni),
  • doživljati pozitivna čustva – sprememba mora biti zabavna (izbereš tisti šport, ob katerem se boš zabaval in ne zato, kar je »in«) ter
  • imeti nagrade (ob nagradi se v možganih sprošča hormon sreče).

 

In še vprašanje: Kaj misliš, koliko odstotkov študentov se je v času študija že kdaj počutilo preobremenjeno?

Točno: 100 %.

 

 

Če se tvoja motivacija nahaja na nizki stopnji in se počutiš, kot da si edina oseba na faksu, ki ji stvari ne stečejo, se lahko potolažiš: nisi sam/a. Če želiš, da je takih trenutkov čim manj, se loti dela. Vadi disciplino, vztrajaj ter počasi postani to, kar želiš biti. Če bo tvoje življenje teklo v zdravem ritmu, tvoje življenje sicer vseeno ne bo brez izzivov in problemov, a spopadati se z njimi pa bo zares občutno lažje.

 

 

MOTIVACIJA IN ŠTUDIJ

 

Kakšen je bil tvoj začetek dneva?

 

Si skočil/a iz postelje takrat, ko je zazvonila budilka, si se nasmejal/a obrazu v ogledalu in se razveselil/a prihajajočega dneva? Ali pa si ob godrnjanju trikrat pritisnil/a na dremež, slabe volje nato vstal/a in se spraševal/a, zakaj si to delaš dan za dnem?

 

Z motivacijo v času študija je pogosto tako, četudi v bistvu želiš študirati, se učiti in študij zaključiti z nazivom.

 

Če motivacije manjka, je popolnoma vseeno, ali moraš na predavanja, dokončati seminarsko nalogo, se pripravljati na izpit ali je pred tabo še en dan študentskega dela. V vsaki situaciji se pač moraš motivirati, a včasih je to težko.

 

V trenutkih brez motivacije pomaga misliti pozitivno. Sliši se kot spiritualno modrovanje, a vendar –res pomaga. Misli so mogočne in lahko močno vplivajo na dejanja.

 

 

Poskusi in si reci naslednje stvari, ki jih najdeš na priloženi grafiki:

 

 

Znanstveno dokazano je, da pozitivne misli trajno izboljšajo zadovoljstvo, zdravje in uspešnost. Našteta načela ti bodo v pomoč pri motiviranju za vsak nov izziv. Iz dneva v dan.

 

 

Zdaj je vse odvisno od tebe.

 

 

 

 

 

 

Odbor za izobraževanje Zveze ŠKIS

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKIS