Na študenta osredotočen pristop v izobraževanju
Je čas za nov pristop v izobraževanju?
Medtem ko ostale države v Evropi že intenzivno pripravljajo nadgradnjo bolonjske reforme se v Sloveniji še vedno srečujemo s problemi implementacije. Številna področja namreč še vedno niso urejena in glede na današnje stanje bo tako najbrž tudi ostalo. Eno izmed teh področij je tudi koncept ‘Student-centred learning’, ki uvaja nove, inovativne metode učenja in poučevanja.
Danes zaradi sprememb v družbi ter enostavnega dostopa do informacij in podatkov potrebujemo nove, inovativne metode učenja in poučevanja. Svet se je spremenil, spremenilo se je življenje študentov in tudi njihov način učenja. Poleg spremembe načina učenja so se spremenila tudi delovna mesta, zaradi česar potrebujemo nove kompetence, s katerimi bomo lahko uspešni pri izobraževanju, delu in v življenju nasploh.
Vprašati se moramo, kakšno naj bo izobraževanje? Kako naj izgleda učenje in poučevanje v visokošolskih institucijah? Kako opremiti študenta, da bo znal uspešno krmariti skozi kompleksno omrežje aktualne družbe, kjer se soočamo s preobilico informacij in kjer moramo sami uvideti, kaj je relevantno in kaj ni, biti kritični do različnih informacij in znati ovrednotiti verodostojnost podatkov.
Zelo aktualen odgovor na to vprašanje ponuja tip izobraževanja, ki v ospredje postavlja študenta, njegove potrebe ter interese. Takšen je koncept ‘Student-centered learning‘ (v nadaljevanju SCL), ki v prevodu pomeni ‘na študenta osredotočeno učenje’. Koncept SCL je bil vzpostavljen na temeljih konstruktivistične pedagogike, ki predpostavlja, da ima pri učenju ključno vlogo učenec. Le-ta na podlagi novih informacij in izkušenj sam konstruira znanje in rekonstruira prejšnjega.
Raziskave so pokazale, da je pristop k učenju, kjer učitelj učencem oziroma predavatelj študentom znanje le posreduje, manj učinkovit kot pristop, ki učence neposredno vključuje in jim daje možnost, da si sami gradijo znanje. V skupini, pri kateri je uporabljen pristop SCL, imajo študenti možnost izbirati kaj se bodo učili in na kakšen način. Nasprotno pa – pri tradicionalnem pristopu – predavatelj določa potek izobraževalnega procesa, je aktivni člen, študenti pa bolj kot ne pasivni prejemniki. SCL predpostavlja študente oziroma učence kot aktivne ustvarjalce znanja, ki konstruirajo učno okolje, zato so tudi sami odgovorni za svoje učenje in učne dosežke. Pristop v ospredje postavlja interese, zanimanja študentov, njihove sposobnosti ter učne stile, predavatelja pa postavlja v vlogo facilitatorja. Ker so študenti v tem primeru soustvarjalci učnega procesa, so posledično bolj motivirani za učenje in sodelovanje v učnem oziroma izobraževalnem procesu. Znano je namreč, da je učna motivacija študentov večja, kadar jim je učni proces blizu, ko so teme usklajene z njihovimi interesi, potrebami in ko so aktivno udeleženi pri ustvarjanju, razumevanju in povezovanju znanja.
Ko govorimo o SCL pristopu, pravzaprav govorimo o sami naravnanosti visokošolske institucije, ki je povezana s konstruktivističnimi teorijami učenja. Za visokošolske institucije, ki prevzamejo na študenta osrediščen pristop, je značilno, da zahtevajo nenehno reflektiranje izobraževalnega procesa, izobraževanja ne izvajajo po vnaprej določenem vzorcu, temveč ga sproti prilagajajo vsakokratni situaciji in upoštevajo, da imajo študenti različne stile učenja, različne potrebe ter interese. Zavedajo se, da je možnost izbire ključnega pomena za učinkovit učni proces. Upoštevajo tudi dejstvo, da imajo študenti različne izkušnje in predhodno znanje. Razvijajo njihovo avtonomijo in odgovornost za učenje ter zahtevajo neprekinjeno neposredno sodelovanje med učenci in zaposlenimi. Le-ti so v popolnoma enakopravnem položaju in z namenom izboljševanja učne izkušnje stremijo k vzpostavljanju in ohranjanju pozitivnih odnosov.
SCL poudarja tudi odnos vzajemne asertivnosti. Ker je sam proces izobraževanja osredotočen na študenta in na učne rezultate, omogoča pristno učenje in globoko razumevanje snovi. Pristop je zaznamovan z inovativnimi, aktivnimi metodami učenja in poučevanja, ki spodbujajo tudi medsebojno komunikacijo študentov in njihovo komunikacijo s predavatelji, razvijajo sposobnosti reševanja problemov ter kritičnega in reflektivnega mišljenja. SCL spodbuja razvoj prenosljivih spretnosti, kot so: reševanje problemov, kritično mišljenje in zmožnost refleksije. Učenci so po končanem izobraževanju tudi bolj sposobni uporabiti pridobljene spretnosti, sposobnosti in znanja, česar je v dosedanjih visokošolskih sistemih manjkalo.
Visokošolske institucije, ki uporabljajo SLC, kažejo na to, da študente obravnavajo kot resne in odgovorne subjekte. Ne smemo poenostavljati in reči, da študentom nalagajo več dela. Gre le za reorganizacijo učnega časa in večje osredotočanje na učne aktivnosti namesto na memoriziranje informacij, kar študentom omogoča večjo učinkovitost in opremljenost s sposobnostmi učinkovitega reševanja problemov.
Evropski ministri, pristojni za visoko šolstvo, so leta 2009 na konferenci kot eno izmed prednostnih nalog evropskega visokošolskega prostora za naslednje desetletje določili tudi implementacijo koncepta SCL. Zapisali so, da je »za uresničevanje ciljev bolonjskega procesa pomembno vpeljati na študenta osredotočeno učenje«. Poudarili so pomen pedagoške naravnanosti visokošolske ustanove in nujnost nadaljnje kurikularne reforme: “Na študenta osredotočeno učenje zahteva opolnomočenje posameznih udeležencev izobraževanja, nove pristope k poučevanju in učenju, učinkovite strukture za podporo in usmerjanje ter kurikulum, ki je bolj jasno naravnan na udeležence izobraževanja v vseh treh ciklih. Kurikularna reforma bo tako stalen proces, ki bo vodil k višji kakovosti ter k fleksibilnim in individualno bolj prilagojenim potem izobraževanja. Visokošolski učitelji bodo ob tesnem sodelovanju s študenti in predstavniki delodajalcev nadalje razvijali učne izide in mednarodne referenčne točke za rastoče število predmetnih področij. Visokošolske ustanove prosimo, da v svojih študijskih programih na vseh ravneh posebno pozornost namenijo izboljšavam kakovosti poučevanja. To mora biti prednostna naloga pri nadaljnjem uresničevanju Evropskih standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti.”
Tudi pri nas se nekateri predavatelji že zavedajo, da je za uspešno izvajanje učnega procesa potrebna uvedba SCL pristopa in se zato že sami trudijo upoštevati nekatere vidike tega koncepta pri svojem delu. Študenti smo različni in študiramo na drugačen način kot pred leti, zato je prilagajanje tem spremembam nujno.
Morda bomo že kmalu priča temeljiti vpeljavi na študenta osredotočenega učenja v slovenskem visokošolskem prostoru. Vsekakor pa je najpomebnejše, da bodo tudi morebitni novi, inovativni pristopi v zagotavljali kakovost visokega šolstva.
Barbara Sečko