Najboljša univerza

Kaj definira najboljšo univerzo in kako se na svetovnih lestvicah odrežejo slovenske univerze?

Med ljubljanskimi študenti že vrsto let velja prepričanje, da je njihova univerza najboljša, vse dokler se pred kratkim v medijih ni pojavila novica, kjer za kar 200 mest prednjači mariborska univerza. O padcu kakovosti ljubljanske univerze bi sicer lahko teorizirali na dolgo in široko, še posebej o študentskih pravicah, ki jih univerza z novim statutom vztrajno krči. Pa vendar moramo biti pri rangiranju univerz pozorni predvsem na dejavnike, s katerimi posamezna institucija oceni kakovost.

V zgoraj opisanem primeru je šlo za lestvico revije Times Higher Education, s katero so ocenjevali poučevanje v smislu ugleda profesorjev, zadovoljstva študentov, razmerja med študenti in akademskim osebjem, raziskovanje, citiranje, prenos znanja na gospodarstvo in internacionalizacijo. V raziskavo so vključili le univerze z dovolj velikim številom diplomantov, manj številčne so torej izključene in tiste, ki v štiriletnem obdobju ustvarijo vsaj 200 člankov.

Naslednja med lestvicami je lestvica QS. Raziskava za lestvico QS je zajemala 2858 univerz in analizirala 68 milijonov citatov ter ovrednotila 8391 študijskih programov. Lestvica je sestavljena na podlagi akademskega ugleda, določenega glede na rezultate, ki jih z glasovanjem ustvarijo akademiki – vsak izbere najboljšo s svojega področja. Sicer pa pri rangiranju upoštevajo še razmerje med študentom in akademskim osebjem, citiranje, kvaliteto raziskovanja, internacionalizacijo in oceno, ki jo delodajalec dodeli svojim diplomantom. Na tej lestvici med slovenskimi univerzami najdemo le Univerzo v Ljubljani, ki je letošnje leto ponovno ostala na lestvici, vendar je s 501. mesta padla v razred med 551. in 600. mestom. V letu 2013 je poleg tega dosegla še odlično uvrstitev med elitne univerze na področjih računovodstva in financ (med 150 najboljših na svetu), v letih 2014 in 2015 pa med 200 najboljših na svetu na področjukomunikologije in medijskih študij. Univerza v Ljubljani je sedaj že osem let zapovrstjo uvrščena med najboljše univerze na svetu na lestvicah: ARWU, Webometrics, THE, Leiden, URAP in QA. 

Verjetno vsem najbolj znana pa je Šanghajska lestvica. Šanghajska lestvica (angleško Academic Ranking of World Universities, kratica ARWU) je lestvica svetovnih univerz po akademskih merilih, katere izdelavo ureja neodvisna organizacija Shanghai Ranking Consultancy. Akademska merila, ki se uporabljajo pri računanju indeksa za posamezno univerzo, so število diplomantov, ki so prejeli Nobelovo nagrado in Fieldsovo medaljo, število največkrat citiranih raziskovalcev v 21 kategorijah, število člankov v revijah Nature in Science, vrednost Science Citation Index in Social Sciences Citation Index, kot jih računa podjetje ISI, ter akademski dosežki raziskovalca s te univerze. Kot najstarejša lestvica svetovnih univerz, ki uporablja več meril, je Šanghajska lestvica med najvplivnejšimi tovrstnimi lestvicami. Univerza v Ljubljani je na Šanghajski lestvici uvrščena v razred 401–500. Na splošno pa bi slovenske univerze v prihodnjih letih za višjo uvrstitev potrebovale “vsaj” Nobelovega nagrajenca.

Za študente, ki jih zanima študij na najboljših univerzah na svetu, predlagamo študij v tujini. Na lestvicah namreč prevladujejo ameriške in britanske univerze, med top 10 univerzami na QS lestvici najdemo le še eno švicarsko. Že nekaj let je na samem vrhu Massachusetts Institute of Technology (MIT), sledita pa ji univerzi Harvard in Cambridge.

Problem rangiranja univerz je pogosto preferiranje raziskovalne dejavnosti, saj je ta lažje merljiva. Šanghajska lestvica ima štiri glavne kriterije, ki naj bi ocenjevali kakovost, vendar na koncu pri vsaki izmed teh vseeno prevladajo raziskovalni dosežki. Pri kakovosti izobraževanja uporabijo število Nobelovih nagrajencev ali drugih nagrajencev za strokovno delo, kakovost akademskega osebja ocenjujejo s številom citatov in strokovnimi nagradami, na podoben način rangirajo tudi kakovost raziskovanja in akademsko uspešnost. Pedagoško delo kot tako ni ocenjeno in prav zaradi tega smo na Zvezi ŠKIS mnenja, da je sistem evalviranja kakovosti, kot ga izvaja Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu, še kako pomemben in potreben. Tak način rangiranja hkrati tudi favorizira naravoslovno področje, saj je tam lažje dobiti Nobelovo nagrado.

Tekmovalnost med univerzami je potrebna, predvsem pa nujna za razvoj. Zdrava tekmovalnost in dobra konkurenca namreč spodbujata k napredku, predvsem pa ne pustita spati na lovorikah. Želimo si, da bodo slovenske univerze zaradi želje po boljši uvrstitvi na svetovnih lestvicah še naprej spodbujale raziskovanje, krepile kakovost in se izboljševale.

 

Odbor za visoko šolstvo Zveze ŠKIS

Več na:
– https://www.shanghairanking.com/
– https://www.topuniversities.com/university-rankings
– httpss://www.timeshighereducation.com/
Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKISin Facebooku @ZVEZA.SKIS