Najmlajši odrasli, največje tveganje za revščino

Neformalno pridobivanje znanja in spretnosti je v svetu, kjer delodajalci od mladih iskalcev zaposlitve pričakujejo vedno več, ena izmed najpomembnejših oblik učenja in pridobivanja znanja. Poglabljanje, obnavljanje in razširjanje znanja, ki sicer ni ovrednoteno z veljavno listino, v današnjih časih pridobiva vedno večjo vrednost in je bistvenega pomena za poklicno ter osebnostno rast in razvoj.

Pri neformalnem izobraževanju gre za načrtovan proces učenja oz. pridobivanja znanja in usposabljanja, ki se odvija izven ustaljenega izobraževalnega sistema. Pridobivanje neformalnega znanja ponuja mladim možnosti izvajanja lastnih projektov, sposobnosti in učenja veščin – naučijo se timskega dela, samozaupanja, discipline, voditeljskih sposobnosti, načrtovanja ter projektnega dela – in glede na raziskave, delodajalci od svojih bodočih zaposlenih najpogosteje zahtevajo prav te kompetence. Kljub temu, pa izobrazba in pridobljena neformalna znanja ob vstopu na trg dela pogosto niso dovolj. Statistični podatki kažejo, da je bilo v Sloveniji v letu 2013 brez dela v povprečju 163.000 (19,1%) mladih, kar nas uvršča nad povprečje držav članic Evropske unije. Starejša generacija ni več tista z največjim tveganjem za revščino. Tveganje je prešlo na mlajše generacije, ki so zaradi nezaposljivosti izpostavljeni družbeni in finančni izločenosti. Nekatere evropske vladne organizacije trdijo, da imajo mladi težave pri iskanju zaposlitve zaradi vrste poklica, ki trenutno ni iskan na trgu dela. Statistika njihovim trditvam nasprotuje, saj so presežki izobraženih kadrov zaznani pri vseh poklicih in strokah.

Evropska unija je kot eno izmed rešitev brezposelnosti predlagala pripravništva in poklicna izobraževanja, vendar za ta ukrep ni pripravila konkretne finančne naložbe, ki bi pripeljala do vidnih pozitivnih učinkov. Ena izmed boljših idej, kako zmanjšati brezposelnost med mladimi je tudi projekt ”Skills and Jobs”, ki mu je bilo za realizacijo dodeljenih 6 milijard evrov sredstev. Projekt aktivno spodbuja ukrepe za zaposlovanje mladih tako v javnem kot zasebnem sektorju, kar je pripomoglo k povečanju zaposlovanja mladih tako na kratek, kot na dolgi rok.

Tudi Slovenija s pomočjo Mladinskega sveta Slovenije trenutno izvaja več projektov, ki pomagajo mladim do prve zaposlitve. Program Projektno učenje za mlade odrasle, je zasnovan z namenom, da mladim, ki so brez izobrazbe, poklica in zaposlitve, pomaga pri preseganju socialne osamelosti in jih spodbudi k nadaljevanju šolanja ali pomaga olajšati pot do zaposlitve. Namen projekta Izzivi mladim je spodbuditi mlade med 15. in 29. letom starosti k ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti ter razvijanju spretnosti, ki bodo vplivale na njihov nadaljnji osebni in poklicni razvoj. Januarja je bil sprejet tudi prvi vladni program za spodbujanje zaposlovanja in krepitev zaposljivosti mladih – Jamstvo za mlade, s katerim Slovenija jamči, da bo v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje vsaki mladi osebi v starosti od 15 do 29 let, ponujena zaposlitev (tudi s pripravništvom) ali druga oblika usposabljanja.

Tudi pri Zvezi ŠKIS s kvalitetnimi izobraževanji skrbimo za razvoj in usposabljanje mladih tako na profesionalnem kot na osebnem področju. Z organiziranjem delavnic, treningov in ostalih oblik neformalnega izobraževanja se trudimo biti aktiven del boljšega jutri in mladim ponuditi znanja in veščine, ki jim bodo koristila pri iskanju prve zaposlitve.

Kljub številnim možnostim za dodatno usposabljanje in pridobivanje znanj, se moramo zavedati, da težave brezposelnosti ne moremo rešiti zgolj z dodatnim izobraževanjem mladih. Neformalno izobraževanje se večkrat zlorablja kot čarobna paličica za rešitev problema brezposelnosti, vendar brez investicij, ki vodijo v širitev gospodarstva in v ustvarjanje novih delovnih mest, problema (vsaj dolgoročno) ne moremo rešiti.

Anja Avberšek
Odbor za izobraževanje Zveze ŠKIS

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKIS