Novela ZViS – korak bliže ali dlje od ureditve visokega šolstva?

Na podlagi želje in nenazadnje celo zahteve Ustavnega sodišča po novem Zakonu o visokem šolstvu je po večletnih bojih in prizadevanjih le prišlo do težko pričakovanega osnutka novele Zakona o visokem šolstvu (ZViS). Zveza ŠKIS v okviru Študentske organizacije Slovenije zato pripravlja razpravo o vplivu novele na javno visoko šolstvo “(Ne)uresničena pričakovanja javnega visokega šolstva ob predlagani noveli ZviS”, ki bo v ponedeljek, 21. marca, ob 17. uri v Veliki dvorani Fakultete za družbene vede. Novela posega v nekatera pomembna področja, o katerih se bodo pogovarjali dr. Stojan Sorčan (MIZŠ), dr. Dragan Marušič (Rektorska konferenca RS), dr. Marko Marinčič (Visokošolski sindikat Slovenije), ga. Tatjana Debevec (NAKVIS) in Klemen Balanč (ŠOS).

Kljub temu, da ne gre za sistemsko ureditev vseh poglavij ZViS, na Zvezi študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS) spodbujamo namero po ureditvi dela o financiranju, internacionalizaciji ter akreditiranju visokošolskih zavodov in študijskih programov. Veseli nas predvsem dejstvo, da zakon ureja eno izmed področij, ki študentom povzroča precej nevšečnosti, in sicer prenehanje statusa med prehodnim obdobjem – zaključeno prvo bolonjsko stopnjo in pričetkom študija na drugi stopnji. Izguba statusa v praksi namreč deluje kot ‘kazen’ za pridnost tistih študentov, ki bi sicer želeli diplomirati pred poletjem. ‘Nagrado’ zanje namreč predstavlja odvzem subvencioniranega bivanja, prehrane, prevoza, možnosti opravljanja študentskega dela med počitnicami in zdravstvenega zavarovanja. Z novo ureditvijo študenti ne bodo več tvegali izgube študentskih pravic in finančne prikrajšanosti. Študenti bodo z novelo pridobili tudi več pravic v akademski skupnosti, saj bodo lahko kot enakopravni člani akademskih zborov fakultet sodelovali na volitvah rektorja in dekanov.

Pogoji za ustanovitev novih visokošolskih zavodov so strožji le na videz, saj še vedno ne zahtevajo, da ima zavod v kadrovskem načrtu izkazano vsaj eno zaposlitev visokošolskega učitelja s polnim delovnim časom na posamezen študijski program. Kot posledico tega smo na Zvezi ŠKIS v zadnjih letih prepoznali vse bolj pereč problem, da zavodi brez zaposlenih visokošolskih učiteljev rastejo kot gobe po dežju, zato se zavzemamo, da bi bilo za njihovo ustanovitev potrebno izkazati vsaj eno zaposlitev s polnim delovnim časom.

Zavedamo se tudi, da je eden izmed osrednjih ciljev bolonjske reforme internacionalizacija visokega šolstva. Vodilne evropske institucije za visoko šolstvo že leta opozarjajo na pomembnost njene implementacije, skladno z njihovimi priporočili pa k temu stremi tudi Slovenija. Ministrica dr. Maja Makovec Brenčič internacionalizacijo zato obravnava prednostno in pravi, da je ta razvojno poganjalo in ne le mobilnost študentov ter akademskega osebja. Tem zapovedim med drugim sledi tudi novela ZViS. Po novem lahko visokošolski zavodi študijske programe v tujem jeziku izvajajo, če v slovenščini izvajajo primerljive programe ali dele programov. V preteklosti so se v tujem jeziku lahko izvajali le tisti programi, ki so se izvajali tudi v slovenščini. Na Zvezi ŠKIS spodbujamo vpeljavo internacionalizacije, vendar le pod pogojem, da bo previdno in sistemsko zasnovana. Po našem mnenju mora le-ta zaščititi razvoj slovenskega strokovnega in znanstvenega jezika ter oplemenititi akademsko pismenost. Strategija internacionalizacije mora preprečiti morebiten padec kakovosti poučevanja za slovenske študente in ohraniti sposobnost strokovnega izražanja v maternem jeziku.

Novela odpira možnost podaljšanja doktorskega študijskega programa s sedanjih treh na tri do štiri leta, kar lahko za študente pomeni podražitev šolnin za več kot 30 %. Slovensko znanstveno raziskovalno delo se že leta sooča z veliko finančno podhranjenostjo in vse bolj okrnjenim kadrom mladih raziskovalcev, ki pa je ključen za ohranjanje razvojnega in raziskovalnega potenciala. Na Zvezi ŠKIS poudarjamo, da brez kvalitetnih pogojev za delo in raziskovanje visokošolski študij nikakor ne more biti kakovosten oziroma mednarodno primerljiv.

Novela med drugim predlaga tudi prehod na institucionalno akreditacijo, kar pomeni, da Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) ne bo več opravljala evalvacij študijskih programov, temveč zgolj visokošolskih zavodov. V enem letu bosta tako evalvirana le 2 % vseh študijskih programov, kar pa zagotovo ni dovolj. Do zdaj je bila ena izmed nalog NAKVIS-a tudi izdaja soglasja k preoblikovanju visokošolskih zavodov in spremembam obveznih sestavin študijskih programov samostojnih visokošolskih zavodov. Na podlagi novele to ne bi več veljalo, zato se na Zvezi ŠKIS sprašujemo, kako bo še naprej zagotovljena kakovost slovenskih študijskih programov, če bodo lahko zavodi brez potrebnih soglasij poljubno spreminjali programe. Spremembe temeljnih konceptov lahko pomenijo, da diplomant ne bo dosegal učnih ciljev ali kompetenc, ki jih je zavod predlagal v prvi akreditaciji.

Ena izmed najbolj zaskrbljujočih sprememb v noveli ZViS je člen, ki določa, da v primeru prenehanja akreditacije določenemu visokošolskemu zavodu Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport preuči možnost prepisa študentov na drug akreditiran visokošolski zavod. Na Zvezi menimo, da je takšno reševanje problemov neodgovorno in nikakor ne omogoča kakovostnega visokošolskega sistema. Zdi se nam, da nova ureditev po tihem predvideva, da je vloga NAKVIS-a zapisana le na papirju, v praksi pa do odvzema akreditacij sploh ne bo prišlo. V primeru, da študenti ostanejo brez akreditiranega študijskega programa, mora biti zanje ustrezno poskrbljeno, predvsem pa je nujna predhodna poglobitev v omenjeni problem in priprava možnih rešitev.

Skladno z zahtevo odločbe Ustavnega sodišča bo v noveli poskrbljeno za področje financiranja, ne pa tudi za še vedno problematično nedefinirano javno službo. Razmejitev med javnimi in zasebnimi dejavnostmi državnih univerz tako še vedno ni urejena, kar pa na široko odpira vrata vse večji komercializaciji visokega šolstva.

Ajda Praznik, vodja Odbora za visoko šolstvo Zveze ŠKIS: »Na Zvezi ŠKIS kljub nekaterim temeljnim pomanjkljivostim pozdravljamo začetek novelacije zakona, saj novela v trenutni obliki rešuje marsikatero problematiko, ki smo jo v preteklih letih prepoznali. Kljub temu do konca javne obravnave upamo na še dodatno izboljšanje. Na podlagi besed ministrice o pripravi izhodišč za celovito prenovo visokošolske zakonodaje, v kateri naj bi se opredelili tudi do drugih ključnih področij, ki v visokem šolstvu že nekaj časa kličejo po konceptualnih in sistemskih spremembah, pa se močno veselimo nadaljnjega sodelovanja.«

 

Več informacij:
Ajda Praznik – vodja Odbora za visoko šolstvo Zveze ŠKIS
031 513 761
Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKISin Facebooku @ZVEZA.SKIS