Ob svetovnem dnevu zoonoz
6. julij je svetovni dan zoonoz. Je dan, ki vsako leto poudarja in spominja na problem zoonoz ter ozavešča ljudi o pravilnem ravnanju v izogib tovrstni bolezni.
Zoonoze so nalezljive bolezni, katerih povzročitelji se prenašajo iz okuženih ali bolnih domačih in divjih živali na ljudi. Povzročitelji teh bolezni, patogeni zoonotični mikroorganizmi, so bakterije, virusi, glivice in zajedavci. Pri večini okuženih živali ne povzročajo hudih bolezni, saj so živali mikroorganizmom naravni gostitelji ali pa služijo le kot rezervoar, dokler mikroorganizmi ne dosežejo končnega gostitelja. Vendar, v primeru prenosa mikroorganizmov na drugo žival ali na človeka, lahko povzočijo dolgotrajno, hudo bolezen ali celo smrt. Po okužbi je človek lahko končni gostitelj ali pa le prenašalec mikroorganizmov na druge ljudi ali celo na živali (antropozoonoza).
VSTOP V ČLOVEŠKI ORGANIZEM
Zoonotični mikroorganizmi v človeški organizem skozi kožo, torej preko odgnin in mikrotravm, z ugrizi okuženih živali, piki členonožcev (komarjev, klopov, bolh, uši), vdihavanjem ter z zaužitjem okužene hrane ali vode.
NAJPOGOSTEJŠE ZOONOZE
Salmonelioza in Kampilobakterioza sta danes najpogostejša bakterijska povzročitelja zoonoz pri človeku. Pri živalih se lahko povzročitelja, torej bakteriji iz rodu Salmonella in Campylobacter, pojavljata brez zunanjih znakov bolezni. Pogosto sta celo normalna prebivalca njihove črevesne mikroflore, zato je okužbo težko ugotoviti. Ljudje se lahko okužijo s hrane, ki izvira od teh živali, ali pa je prišla v stik z njimi, in kasneje ni bila dovolj termično obdelana, redkeje ob direktnem stiku z okuženo živaljo oz. njenimi izločki. Obe bakteriji najpogosteje najdemo v prebavilih perutnine, posledično pa tudi na površini sveže perutninske kože in mesa
KLOPNI MENINGOENCEFALITIS
Povzroča ga virus, ki ga na človeka prav tako prenesejo klopi, rezervoar okužbe pa so številne gozdne in domače živali. Zdravila za klopni meningoencefalitis ni, bolezen pa lahko učinovito preprečujemo s cepljenjem.
TRAKULJAVOST
Je zajedavska bolezen, ki jo povzročata dve vrsti trakulje: goveja (Taenia saginata) in svinjska trakulja (Taenia solium), katerih ličinke (ikre/cisticerki) živijo v mišicah goveda oz. svinje, ki sta vmesna gostitelja. Človek, ki je konni gostitelj trakulje, se okuži z zaužitjem mesa z ikrami. CISTICERKOZA je bolezen, ki jo povzroča ličinka goveje ali svinjske trakulje. Človek je vmesni gostitelj. Po zaužitju jajčeca potujejo iz tankega črevesa v tkiva, zlasti v možgane in mišice, kjer tvorijo ciste. Cisticerkoza je najpogostejša zajedavska bolezen osrednjega živčeja pri človeku.
Ostale zoonoze: listerioza, jersinioza, ehinokokoza, bruceloza, tuberkoloza, mrzlica Q, okužba z MRSA, infekcija z enterokoki in enterobaktri, aviana influenaca (ptičja gripa), bolezen chagas, toksoplamoza, kuga,…
Možni živalski prenašalci: netopirji, komarji, mačke, dihurji, govedo, prašiči, šimpanzi, zajci in kunci, psi, rakuni, gosi, glodavci, kože, konji, ribe, ovce, opice, ptice,…
Povzeto po:
Logar J, Petrovec M. Zoonoze.
Gubina M, Ihan A. Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikologijo. Ljubljana: Med Razgl; 2002. p.395–403.
Marolt-Gomišček, Radšel-Medvešček; Infekcijske bolezni, 2002.