Položaj žensk danes
Položaj ženske je primarno odvisen od razvitosti države in religije, ki v njej prevladuje. V zadnjih desetletjih so na trgu delovne sile v Evropi potekale spremembe, ki strmijo k enakopravnejšemu položaju in hkrati enakopravnejši udeležbi žensk na področju plačanega dela. Enakost spolov se je začela spodbujati skozi evropsko politiko zaposlovanja in večjim številom strategij. Ena izmed pomembnejših strategij je tako imenovana Strategija za enakost spolov 2020–2025, ki jo je oblikovala Evropska komisija. Med drugim poudarja:
- enako plačilo za moške in ženske za enako delo in za delo enake vrednosti,
- vzpostavitev pravil EU na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ki bodo v praksi veljala za oba spola,
- boljšo razpoložljivost visokokakovostnih in cenovno dostopnih storitev otroškega varstva ter drugih storitev oskrbe,
- izboljšanje ravnovesja med zastopanostjo žensk in moških na vodilnih položajih v upravah podjetij in v politiki,
- bolj uravnovešeno zastopanost žensk in moških v vseh sektorjih dela s ciljem večje raznolikosti na delovnem mestu. (Evropska komisija, 2020)
Zmanjševanje spolnih razlik je privedlo do mnogih sprememb, negativnih in pozitivnih. Negativne posledice so npr. zniževanje stopnje delovne aktivnosti moških, poleg tega pa je velik del novih delovnih mest, ki so namenjena predvsem zaposlovanju žensk, fleksibilnih in pogosto slabo plačanih. Tudi v strategijah pa se velikokrat izpusti vidik neprostovoljne brezposelnosti žensk, ki na primer zaradi nedostopnosti otroškega varstva in drugih neustreznih institucionalnih pogojev ne morejo vstopiti na trg delovne sile. Seveda pa so prisotne tudi pozitivne kulturne spremembe, saj se tradicionalni stereotipi močno rahljajo, tudi neposredna diskriminacija žensk na področju dela in zaposlovanja se je zmanjšala. Položaj žensk se je torej možno izboljšal, a je še vedno manj ugoden kot položaj moškega. (Kanjuo Mrčela, 2007)
V skladu z vsemi smernicami, ki jih je podala Evropska Unija, in s sledenjem petemu trajnostnemu cilju, ki govori o enakosti spolov in krepitvi žensk ter deklic, je tudi Slovenija naredila ustrezne korake na tem področju. Grafikon 1 prikazuje delež žensk na vodstvenih položajih (nadzorni svet, izvršni/upravni odbor) največjih družb v Sloveniji, ki kotirajo na borzi. Grafikon 2 pa prikazuje delež žensk na vodstvenih položajih (izmed vseh zaposlenih, starih več kot 15 let) v Sloveniji v primerjavi s povprečjem v Evropski uniji. Razlike v odstotkih med prvim in drugim grafom so prisotne zaradi različne interpretacije vodstvenega položaja. Očitno pa je, da je delež žensk na vodstvenih položajih v Sloveniji večji, kot je povprečni delež v vseh državah Evropske unije.
Grafikon 1: Delež žensk na vodstvenih položajih v Sloveniji (%), letno – vir: SURS, 2022
Grafikon 2: Zaposlene ženske nad 15 let na vodstvenih položajih v Sloveniji in EU (%), letno – vir: Eurostat, 2022
Spolne kvote
Velikokrat je v družbi prisotno mišljenje, da za doseganje zastavljenih ciljev niso potrebne strukturne spremembe, temveč le nadpovprečen trud posameznika in zadovoljstvo pri premagovanju ovir. Ker pa vemo, da to ni dovolj, so bile v Sloveniji v nekaterih podjetjih in predvsem v politiki predstavljene spolne kvote. »Spolne kvote so mehanizem, s katerim je mogoče v relativno kratkem času tam, kjer je proces vzpostavljanja enakosti spolov počasen, doseči določen napredek oz. omogočiti hitrejše vzpostavljanje ravnovesja obeh spolov na določenih področjih (v izobraževanju, zaposlovanju, politiki, gospodarstvu idr.).« (Antič v Urbanč, 2015: 18)
Tako je v Zakonu o volitvah v Državni zbor v 43. členu zapisano: »Na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35 % od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi.« (Zakon o volitvah v DZ, 1992) Tudi v Zakonu o lokalnih volitvah v 70.a členu piše: »Politična stranka ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, morajo določiti kandidate oziroma kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40 % kandidatur oziroma mest na kandidatni listi ter svoje kandidate oziroma kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično po spolu.« (Zakon o lokalnih volitvah, 1993) Tudi v Zakonu o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament v 15. in 16. členu piše: »Na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki. Vsaka lista mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste.« (Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski Parlament, 2002) V vseh treh piše tudi, da to ne velja za kandidatne liste, na katere so uvrščeni trije kandidati/-ke; tam mora biti na listi vsaj en predstavnik vsakega spola.
Iz Grafikona 3 pa lahko razberemo, da so ženske vseeno v manjši meri izvoljene v predstavniške organe. Kot primer je podan nacionalni slovenski parlament, kjer po podatkih ženske zasedajo 40 % sedežev.
Še vedno pa v Sloveniji niso bile vzpostavljene spolne kvote na področju gospodarstva, kot je bilo to recimo narejeno na Norveškem, kjer je bila leta 2003 vzpostavljena 40 % zastopanost žensk v odborih državnih podjetij in do leta 2008 še enaka zastopanost v javnih delniških družbah. Tudi to pa še vedno ženskam ne zagotavlja mesta na vodstvenih položajih. (Urbanč, 2015)
Grafikon 3: Delež sedežev, ki jih ženske zasedajo v slovenskem parlamentu (%), letno – vir: SURS, 2022
Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS
VIRI:
- Evropska komisija (2020): Strategija za enakost spolov 2020-2025. Dostopno na: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/aid_development_cooperation_fundamental_rights/gender_equality_strategy_factsheet_sl.pdf (28. 2. 2021).
- Kanjuo Mrčela, Aleksandra (2007): Zaposlovanje in delo žensk v Sloveniji in Evropski Uniji v Bogomil, Ferfila (ur.): Zbornik o Evropski Uniji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede (str. 547–570).
- Urbanč, Tjaša (2015): Vpeljava spolnih kvot v slovensko gospodarstvo po zgledu Norveške (diplomsko delo). Dostopno na: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_urbanc-tjasa.pdf (26. 2. 2021).
- Zakon o lokalnih volitvah /ZLV/ (1993), Uradni list RS, št. 72/93 (31. 12. 1993). Dostopno na: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO308 (8. 1. 2021).
- Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament /ZVPEP/ (2002), Uradni list RS, št. 96/02 (14. 11. 2002). Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3401 (8. 1. 2021).
- Zakon o volitvah v državni zbor /ZVDZ/ (1992), Uradni list RS, št. 44/92 (12. 9. 1992). Dostopno na: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO185 (9. 1. 2021).
VIRI GRAFIKONOV:
- Grafikon 4: https://www.stat.si/Pages/cilji/cilj-5.-dose%C4%8Di-enakost-spolov-ter-krepiti-vlogo-vseh-%C5%BEensk-in-deklic/5.4-dele%C5%BE-%C5%BEensk-na-vodstvenih-polo%C5%BEajih
- Grafikon 5: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tqoe1c2/default/line?lang=en