Raziskovalno-razvojna dejavnost v Sloveniji in sosednjih državah
ARRS od leta 2004 naprej s sredstvi državnega proračuna v skladu z interesi in politiko ministrstva, pristojnega za znanost, financira pretežni del raziskovalne dejavnosti v Sloveniji. Stanje na področju raziskav pa postaja čedalje bolj kritično. Sredstva, ki jih je ARRS namenil v te raziskave, so se s 184 milijonov € v letu 2009 znižala na 136 milijonov € v letu 2014, to je za 26 %.
Stanje je še posebej kritično na področju mladih raziskovalcev, kjer je prišlo do 34-% zmanjšanja sredstev, ta program pa je v Sloveniji ključen za ohranjanje razvojnega in raziskovalnega potenciala. Število mladih raziskovalcev je od leta 2011 do leta 2013 upadlo za približno 150. V letu 2013 je bilo tako v usposabljanju le še nekaj manj kot 1300 mladih raziskovalcev.
V Sloveniji je Državni zbor RS leta 2011 sprejel Resolucijo o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11–20). Strokovne, izvršilne in razvojne naloge v zvezi z izvajanjem strategije v Sloveniji opravlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).
V Avstriji so za raziskave in razvoj na politični ravni odgovorna tri ministrstva: Ministrstvo za promet, inovacije in tehnologijo, Ministrstvo za gospodarstvo, družino in mladino ter Ministrstvo za finance. Na operativni ravni pa so za razporejanje sredstev odgovorne tri organizacije: FWF (Austrian Science Fund), FFG (Austrian Research Promotion Agency) in AWS (Austria Wirtschaftsservice).
V Italiji je krovna organizacija na področju raziskovalne dejavnosti ANVUR (Agenzia Nazionale di Valutazione del Sistema Universitario e della Ricerca). Znanstveno raziskovanje je razvito v okviru javnih ali zasebnih inštitucij.
Javne univerze in raziskovalni centri imajo raziskovalno dejavnost za eno izmed svojih institucionalnih nalog, zato ji namenjajo večino svojih sredstev. Raziskovalne organizacije lahko razvrstimo v nekaj glavnih kategorij:
– Visokošolsko izobraževanje: javne ali zasebne univerze so financirane s strani Ministrstva za izobraževanje, visoko šolstvo in raziskave.
– Raziskovalne organizacije in ustanove: financirane so s strani specifičnih ministrstev (MIUR, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za finance …).
– Gospodarstvo: vsa podjetja, katerih glavna naloga je proizvodnja in prodaja blaga.
– Društva, drugi zavodi in ustanove (javne in zasebne).
Na Madžarskem je za R & R dejavnost pristojen Hungarian Institute for Educational Research and Development. Financiran je s strani Ministrstva za človeške vire, ki nudi generalno podporo celotnemu izobraževalnemu sektorju.
V Republiki Hrvaški je bila leta 1995 s strani hrvaške vlade za namene raziskovalne in razvojne dejavnosti ustanovljena Hrvatska akademska i istraživačka mreža – CARNet (Croatian academic and research network).
Graf 2: Odstotek BDP, namenjen razvojno- raziskovalni dejavnosti (vir: Eurostat)
Glavni delež vseh financ za raziskovalno dejavnost v večini držav prispeva država. Pomemben vir financiranja so tudi zasebniki ter gospodarske družbe. Višina financ s strani države je pogosto pogojena z bruto domačim proizvodom, v grafu (slika 1) je prikazana primerjava med odstotki BDP, ki so namenjeni raziskovalni dejavnosti v različnih državah Evropske unije.
Na Zvezi ŠKIS takšnemu zmanjšanju višine sredstev ostro nasprotujemo, saj to pomeni zaviranje raziskovalno razvojne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Upad števila mladih raziskovalcev posledično pomeni upad števila potencialnih bodočih raziskovalcev in razvojnih strokovnjakov, kar pa se na dolgi rok izraža v slabši razvitosti in slabšem napredku države ter nekonkurenčnosti na globalni ravni.