RUSKO-UKRAJINSKA VOJNA ALI NA POTI K 3. SVETOVNI VOJNI?

 

 

Rusko-ukrajinska vojna je že dlje časa trajajoča vojna, v kateri sodelujejo predvsem
Rusija, proruske sile in Belorusija na eni strani ter Ukrajina in njeni mednarodni
podporniki na drugi. Konflikt se je začel februarja 2014 po t. i. »revoluciji
dostojanstva« in se je osredotočil na status Krima in delov Donbasa, ki so
mednarodno priznani kot del Ukrajine. Ruski predsednik Putin je Ukrajino pogosto
obtoževal, da so jo prevzeli skrajneži, vse odkar je bil leta 2014 po mesecih protestov
proti njegovi vladavini odstavljen proruski predsednik Viktor Janukovič. Rusija se je
nato maščevala z zasegom južne regije Krim in sprožila upor na vzhodu ter podprla
separatiste, ki so se borili proti ukrajinskim silam v vojni, ki je zahtevala 14.000 življenj.
Celoten konflikt pa je eskaliral 24. februarja 2022, ko je Rusija po zraku, kopnem in
morju sprožila uničujoč napad na Ukrajino. Njene sile bombardirajo mestna središča
in se približujejo prestolnici Kijevu, kar povzroča množično izseljevanje ljudi iz celotne
države.

 

Leta 2021 in v začetku leta 2022 se je okoli ukrajinskih meja močno okrepila ruska
vojska. NATO je Rusijo obtožil, da načrtuje invazijo, kar je predsednik Vladimir Putin
več mesecev zanikal. Kritiziral je tudi širitev Nata kot grožnjo svoji državi in zahteval,
da se Ukrajini prepove morebitna pridružitev vojaški zvezi. Kmalu zatem je razdrl
mirovni dogovor in sprožil tisto, kar Nemčija imenuje »Putinova vojna«, ter zlil svoje
vojaške sile na sever, vzhod in jug Ukrajine. Takoj so bila napadena letališča in vojaški
štab, nato pa so prišli tanki in vojaki iz Rusije, priključenega Krima ter njene zaveznice
Belorusije, vojna letala pa so bombardirala večja mesta.

 

Rusija ob vsem tem ne želi uporabljati izrazov vojna ali celo invazija – veliko
utemeljitev njihovega voditelja je bilo napačnih ali iracionalnih. Še vedno trdi, da je
njegov cilj zaščititi ljudi, ki so bili izpostavljeni ustrahovanju in genocidu ter si
prizadeva za »demilitarizacijo in denacifikacijo« Ukrajine. Večkrat pa je voditelje
države primerjal z nacisti. V Ukrajini ni bilo genocida: to je živahna demokracija, ki jo
vodi predsednik, ki je Jud. »Kako sem lahko nacist?« je dejal Volodimir Zelensky.
Glavni ukrajinski rabin in predstavniki spomenika v Auschwitzu so prav tako zavrnili
rusko blatenje.

 

Na Zvezi študentskih klubov Slovenije ostro obsojamo vsakršno nasilje in vojaške
napade, ki terjajo ogromno civilnih žrtev, tudi otrok. Zgroženi smo nad tem dejanjem
agresije in vplivom, ki ga bo ta vojna imela na ukrajinsko mladino in prebivalstvo na
splošno – na njihovo varnost, upanje, predvsem pa na njihova življenja. Prav tako
obsojamo cinične razloge, ki jih uporablja Rusija za napad na državo. Prebivalci
Ukrajine imajo pravico, da sami določajo svojo prihodnost in usodo. Upamo, da bodo
vsi voditelji stopili skupaj ter se odločno in enotno zavzeli za ponovno vzpostavitev
miru. Verjamemo, da lahko to dosežemo le skupaj, močni, enotni in solidarni.

 

 

»Older men declare war. But it is youth that must fight and die.«

– Herbert Hoover

 

 

 

Zveza študentskih klubov Slovenije

 

 

_____________________________________________________________________________________
Na spletni povezavi lahko najdete seznam zbirnih mest po celotni Sloveniji za
humanitarno pomoč Ukrajini. Seznam sproti posodabljamo.

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKISin Facebooku @ZVEZA.SKIS