Samo ja pomeni ja

Ta mesec močno odmeva kampanja »Samo ja pomeni ja«, katere pobudnik je Inštitut 8. marec. Člani inštituta trdijo, da družba potrebuje novo dojemanje spolnega nadlegovanja in nasilja, česar so se lotili s predlogom spremembe kazenskega zakonika – tarčno puščico so zapičili natančno v jedro problematike, v spremembo definicije kaznivega dejanja posilstva. Čas je, da začnemo tabuje v slovenski družbi razbijati in prekinemo tišino povezano s spolnim nasiljem.

 

 

Pomen in koncept gibanja je mnogo širši; povezan je z letom 2018 in močno odmevno akcijo celotnega sveta #metoo, ki so se mu priključile tudi ženske v Sloveniji. V okviru iniciative #jaztudi so na glas razkrile mnogo pretresljivih zgodb, ki so pod žaromete postavile problematiko spolnega nasilja, ki je vtkano v vse družbene pore in tako žal (pre)pogosto prisotno. Prav to so ključni razlogi, ki kažejo, kako pomembna je javna razprava o tej tematiki, ki jo je nujno treba naslavljati in izpostaviti, vsakršno obliko spolnega nasilja pa obsoditi in žrtev zaščititi .

 

 

SLOVENSKA PRAVNA UREDITEV ALI ZAKAJ GRE?

 

Kazenski zakonik v 170. členu opredeljuje posilstvo in spolno nasilje ter pri tem uporablja strog in zastarel model prisile, pri katerem morata biti za kaznivo dejanje prisotna fizična ali psihična sila, lahko pa gre tudi za uporabo drog ali hipnoze. Grožnja mora biti resna in usmerjena neposredno na življenje in telo žrtve. Sila in grožnja, ki ju uporabi storilec, morata biti taki, da zmoreta objektivno zlomiti upor žrtve. Zakon torej od žrtve zahteva, da se storilcu upira in pri tem uporabi silo To v praksi privede do bizarnih situacij, ko se od žrtve zahteva, da se aktivno brani in se ob tem izpostavi morebitnemu hujšemu nasilju, čeprav se v številnih primerih upirati niti ni zmožna.

 

 

Ko teorijo in definicijo posilstva prenesemo v prakso oz. pred sodišče, ugotovimo, da trenutna ureditev žrtvam ne nudi zadostne zaščite na kar kaže tudi odmevnejši primer iz leta 2015. Moški je spolno občeval z družinsko prijateljico proti njeni volji; ko je pijana zaspala, jo je napadel, ko se je prebudila, pa ji je z roko zaprl usta in jo s silo zadržal ter dokončal dejanje. Sodišče ga je spoznalo krivega za kaznivo dejanje prisiljenja, ker niso bili podani elementi obsodbe za dejanje proti spolni dotakljivosti oz. posilstva, saj se žrtev ni upirala. Iz prakse državnega tožilstva je razvidno, da tožilstvo pogosto zavrže ovadbo, če meni, da domnevni storilec ni uporabil dovoljšne sile – tožilstvo pri tem ugotavlja, da je ravnanje sicer neprimerno, a ne dovolj, da bi pripeljalo do inkriminacije in obsodbe. S tem tožilstvo stereotipno ugotavlja, ali je vedenje domneve žrtve skladno s pričakovanji o tem, kako naj bi se žrtev po zakonu vedla. Pri analizi dokazovanja pred sodišči lahko ugotovimo, da tak potek na sojenje postavlja žrtev, saj se presoja njeno vedenje in pričevanje ter občo poštenost, kar lahko vodi v diskreditacijo verodostojnosti njene izpovedi.

 

 

ZAKAJ »NE« NE »POMENI NE«?

 

Pri poskusu boljše ureditve ne moremo mimo kritik modela »ne pomeni ne” oz. “model veta«. Model ne zahteva fizične ali psihične sile na strani storilca in pri tem upošteva voljo vseh udeleženih oseb ter je korak v pravo smer. Problem se pojavi, ker model ne zajema situacij, ko žrtev zaradi psihofizičnega stanja, v katerem je, nesoglasja ne more izraziti in tako ne more oblikovati pravno upoštevne volje. Inštitut 8. marec navaja, da je model veta pomanjkljiv, saj še vedno predpostavlja, da smo vsi ves čas pripravljeni na spolna dejanja in na voljo za poseg v našo intimo, vse do trenutka, ko jasno rečemo ne. V resnici bi moral standard biti ravno obraten – nihče ne sme posegati v našo telesno in osebno celovitost, razen če ima našo osebno, svobodno privolitev. Odsotnost odločnega »ne« ne pomeni, da se oseba strinja in uživa – ravno nasprotno. Švedska študija, ki je raziskovala spolno nasilje in posilstvo, kaže, da je kar pri 70 % žrtvah naravna reakcija otrditev. Zaradi hude ogroženosti te omrknejo in se niso sposobne braniti, kar so poimenovali kot »neprostovoljna paraliza«. Obstoj privolitve ne sme šteti kot avtomatičen zgolj zato, ker oseba ne izrazi nasprotovanja.

 

 

ZAKAJ »SAMO JA POMENI JA?«

 

Privolitev modela »samo ja pomeni ja« razumemo kot svobodno aktivno sodelovanje ali izrecno prostovoljno in svobodno podano soglasje. Privolitev je podana z besedami ali dejanji, dokler le-te jasno kažejo dovoljenje in željo sodelovanja pri spolni aktivnosti. Po statističnih podatkih je v Sloveniji in Evropi prijavljen le majhen del spolnega nasilja. Po podatkih Agencije EU za temeljne človekove pravice je vsaka tretja ženska, starejša od 15 let, doživela fizično ali spolno nasilje. Ena od 20 žensk v EU (5 %) je bila posiljena. V EU se povprečno prijavi zgolj 14 % posilstev. Pričevanja, zbrana v okviru kampanje #jaztudi, kažejo na to, da žrtve nimajo občutka, da bi prijava lahko imela pozitiven učinek. Sodni procesi in dokazovanje v njih vzbujajo strah in lahko postanejo le še ena travmatična izkušnja. Žrtve imajo občutek, da prijava ne bo spremenila ničesar – tezo potrjuje praksa tožilstva, ki primere pogosto zavrže, ker meni, da storilec ni uporabil dovoljšne sile ipd. Žrtve spolnega nasilja nosijo doživljenjske posledice, posttravmatski stres, pogosta je depresija, krivda, travme in druge fizične ter psihične stiske, zato je kasnejša integracija in naš odnos do njih ter te problematike zelo pomemben. Sprememba definicije posilstva je nujen začetek in predpostavka, na kateri temelji boj proti spolnemu nasilju.

 

 

»Samo ja pomeni ja« je gibanje, ki poudarja in zagotavlja, da spolna aktivnost temelji na obojestranski želji in privolitvi – cilju, ki mu nihče ne more oporekati. Trenutno določanje zakonodajalca, kako naj se ljudje (napadalci in žrtev) obnašajo v teh situacijah, ni način reševanja problematike. Ker temu v tolikšnem času ni uspelo primerno zaščiti žrtev in postaviti mej spolnega nasilja, lahko z lastno roko zakonodajalca zamenjamo in prispevamo naš podpis, ki jasno nalaga stališče in ga zavezuje k spremembi. Svoj podpis lahko oddate digitalno iz domačega naslonjača s pomočjo kvalificiranega potrdila na portalu eUprava ali se na upravni enoti  oglasite osebno. Oddajte svoj pečat k nujnim spremembam ter postanite glas in podpora žrtvam, ko tem zmanjka moči.

 

 

 

 

Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKISin Facebooku @ZVEZA.SKIS