Škisova popotnica: Študentsko delo

Študentsko delo je občasno ali začasno delo in ga lahko opravljate s pomočjo pooblaščene organizacije (študentskega servisa) na podlagi napotnice te organizacije. Študentsko delo v slovenskem sistemu predstavlja eno izmed fleksibilnih oblik dela, namenjeno specifično mladim, ki so vključeni v proces izobraževanja in si želijo vključitve na trg dela, tako iz finančnih razlogov, kot zaradi pridobivanja delovnih izkušenj in kompetenc. Študentsko delo lahko opravlja oseba:

  • s statusom dijakav Republiki Sloveniji, ki je že dopolnila 15 let,
  • s statusom študenta v Republiki Sloveniji,
  • s statusom udeleženca izobraževanja odraslih, ki je mlajša od 26 let in se izobražuje po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja,
  • dijaki in študenti, državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini (kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole),
  • osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo (na podlagi vpisa na visokošolski zavod) pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta,
  • študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.
  • Delajo lahko tudi osnovnošolci, ki so zaključili osnovno šolo in so dopolnili 15 let ter bodo status dijaka pridobili s septembrom (na podlagi spričevala o zaključeni osnovni šoli IN potrdila o vpisu za naslednje šolsko leto). S 1. 1. 2007 pa se je ukinila možnost opravljanja začasnih in občasnih del preko študentskega servisa za pavzerje.

Študentsko delo lahko opravljajo posamezniki, dokler imajo status dijaka ali študenta, torej dokler ne diplomirajo ali se zaposlijo.

 

 

 

Pozor: S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-K) v sredini decembra 2016 je pomembna novost za študentsko delo ta, da ima študent, tudi če diplomira v sredini študijskega leta, še vedno status študenta do konca študijskega leta, v katerem je diplomiral. Poleg tega se je v letu 2017  položaj uredil tudi za študente na drugi stopnji, kar pomeni, da jim status študenta preneha z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij.

 

 

 

Študentsko delo po 26. letu:

Osebe s statusom študenta (rednega ali izrednega) lahko tudi po 26. letu opravljate študentsko delo. Seveda to drži le v primeru, da niste vpisane v evidenco brezposelnih oseb oziroma niste zaposlene. Kljub temu v nekaterih primerih pride do sprememb pri dohodnini in davčni olajšavi (glejte poglavje o dohodnini in davčni olajšavi). Osebe s statusom udeleženca izobraževanja odraslih po 26. letu ne morete več opravljati študentskega dela.

 

 

 

 

 

Kako začeti s študentskim delom?

Pred začetkom študentskega dela se morate včlaniti v pooblaščeno organizacijo za posredovanje dela dijakom in študentom. Za včlanitev boste potrebovali osebni dokument, številko osebnega računa, davčno številko in dokazilo o statusu (potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto ali študentsko izkaznico ali indeks ali dijaško izkaznico). Priporočamo, da izberete lokalni študentski servis ali pa študentski servis, ki zaslužke zalaga vnaprej.

 

 

Napotnica študentskega servisa je pravna podlaga za delo dijaka ali študenta v podjetju. Napotnico je treba dvigniti pred pričetkom dela in jo posredovati delodajalcu, drugače govorimo o delu na črno. Ko je delo opravljeno, podjetje agenciji za posredovanje dela vrne dva izvoda napotnice in se s tem strinja s plačilom zneska študentu, ki je naveden na napotnici ter je skupaj z računom tudi izterljiv.

 

 

Poznamo dve vrsti napotnic:

  • navadna se izda, ko delo opravljate krajši čas oziroma za enkratno izplačilo,
  • stalna se izda v primeru, ko v določenem podjetju delate daljše obdobje in velja do konca šolskega oziroma študentskega leta.

 

Pozor: v primeru, da prejmete na napotnico enotno nakazilo, ki bo višje od 400 € bruto (oziroma 107,3 € bruto za tiste, ki presegate dane časovne omejitve – glejte poglavje o posebni osebni olajšavi), se vam bo od zneska nakazila sproti odvedla akontacija dohodnine v višini 25 % nakazila

 

 

Kaj storiti, če podjetje ne plača?

Priporočamo, da vedno poskrbite, da delodajalec ob zaključku dela izpolni četrti izvod napotnice, kamor vnese datum začetka in zaključka dela ter doda svoj podpis in žig. Ta izvod bo služil za osebno evidenco pa tudi kot dokazilo v primeru neplačila.

 

Če želite prejeti plačilo, mora podjetje nujno vrniti napotnico na študentski servis najkasneje v roku osmih dni po opravljenem delu. V tem primeru lahko znesek iztržite – včasih študentski servis založi znesek in nato sam terja plačilo od podjetja. Poleg tega imajo nekateri servisi oblikovan rizični sklad. To je sklad, kamor da servis del svojih sredstev za primere, če delodajalec ne plača. Za več informacij se pozanimajte na svojem študentskem servisu. Če želite preveriti, ali je podjetje neplačnik, pa pokukajte na stran http://www.neplacniki.info/.

 

 

 

 

 

Zakonske spremembe študentskega dela

S 1. 2. 2015 so stopile v veljavo spremembe Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki so povzročile korenita preoblikovanja študentskega dela. Glavne spremembe so bile:

 

1.Študentsko delo se šteje v pokojninsko dobo. Osnova za izračun pokojninske dobe so plačila oz. prihodki dijakov in študentov na letni ravni (za celotno preteklo leto). Pokojninska doba pa je na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) vezana na povprečno mesečno plačo v RS v preteklem letu.

V prehodnem obdobju v letu 2015 se je študentu priznal po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 54 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se je opravil izračun, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže 60 % povprečne mesečne plače, za katero se opravi izračun, znesek zvišuje za dve odstotni točki, tako da v letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa 58 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun.

PRIMER: Če bi študent v povprečju zaslužil 300 € bruto mesečno, torej 3600 € bruto letno, bi dobil 4 mesece in 9 dni pokojninske dobe.

*Pri navedenem pa je treba opozoriti, da se za eno koledarsko leto posamezniku lahko prizna le 12 mesecev pokojninske dobe, vsa preplačila pa se upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.

 

2.Uvedeni so bili obvezni prispevki v korist študentov. Te deloma plačujemo dijaki in študentje, deloma pa naročnik, kar pomeni, da 15,5 % študent prispeva v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, naročnik pa ostalih 8,85 % v isto blagajno. Poleg tega delodajalec za vsako plačilo študentu prispeva še dodatnih 6,36 % za zdravstveno zavarovanje, 0,53 % prispevkov za primer poklicne bolezni ter 16 % splošne koncesijske dajatve in še 2 % dodatne koncesijske dajatve. Skupni znesek računa dajatev in prispevkov delodajalca je enak 33,74 % bruto zneska plačila študentu. Prispevke obračunava študentski servis hkrati z zneskom zaslužka in o tem poroča FURS-u.

 

 

 

3.Uvedena je bila minimalna urna postavka za študentsko delo. Ta se je do zdaj že trikrat Zadnja sprememba minimalne urne postavke je bila 1. 4. 2018, ko se je v skladu z odredbo MDDSZEM zvišala z 4,61 € bruto (3,90 € neto) na 4,73 € bruto (4,00 € neto). Razlika 15,5 % (med bruto in netom izplačilom) je, kot že omenjeno, prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

 

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji je obvezno in enotno za vse zavarovance. V obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju so tako zavarovani vsi delavci in se s tem zagotavljajo naslednje pravice: pravica do pokojnine, pravica do invalidskega zavarovanja, dodatna pravica, kot sta npr. pravica do dodatka za pomoč in postrežbo in pravica do invalidnine v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in druge pravice, kot je npr. pravica do letnega dodatka, ki pa je podobno kot regres le za upokojence. S temi pravicami pa pridemo do pokojninske oziroma do delovne dobe. Ti besedni zvezi, čeprav se pogosto pojavljata skupaj, NIMATA ISTEGA POMENA.

 

Delovna doba je doba, ki predstavlja, koliko časa je delavec v delovnem razmerju. To pomeni, da delovna doba teče na podlagi podpisane pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan izplačevati dodatek na delovno dobo, višina dodatka pa se določi v kolektivni pogodbi (po navadi jo določi delodajalec sam).

 

Pokojninska doba je doba, na podlagi katere se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine, glede na njo pa se določi tudi odstotek za njeno odmero. Osnova za izračun pokojninske dobe so plačila oz. prihodki dijakov in študentov na letni ravni, torej znesek, ki ga dijaki in študentje zaslužijo v preteklem letu. Pokojninska doba pa je na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) vezana na povprečno mesečno plačo v RS v preteklem letu.

Izpis o trajanju pokojninske dobe lahko dobite na:

–           območni enoti ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje),

–           izpolnite lahko vlogo, ki jo pošljete na območno enoto ZPIZ po elektronski ali navadni pošti.

Svojo okvirno pokojninsko dobo si lahko vsak študent izračuna na portalih študentskih servisov, za uraden izpis pa se lahko obrnete samo na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

 

Zavarovalna doba je doba, v kateri je bil delavec zavarovan in so bili zanj plačani prispevki. Zavarovalna doba pa ne teče samo v času, ko je bil posameznik zaposlen, je na starševskem ali porodniškem dopustu, je upravičen do nadomestila za brezposelne, ampak tudi v času študentskega dela. Torej, zavarovalna doba je tista, ki se upošteva pri upokojitvi.

 

 

 

 

Napoved za dohodnino in davčne olajšave

 

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Zavezanec za dohodnino pa je vsaka fizična oseba ne glede na starost. Z dohodnino se obdavčujejo: dohodek iz zaposlitve (sem je všteto tudi študentsko delo), dohodek iz dejavnosti, dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice, dohodek iz kapitala ter drugi dohodki.

 

Odmero dohodnine na letni ravni ugotovi finančna uprava z odločbo in sestavi informativni izračun na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga na osnovi uradnih evidenc in podatkov o dohodkih in vzdrževanih družinskih članih, ki jih finančni upravi posreduje davčni zavezanec. V primeru študenta, ki opravlja študentsko delo s pomočjo študentske napotnice, te podatke posreduje študentski servis.

 

Ko zavezanec prejme informativni izračun dohodnine, preveri ali so vpisani podatki pravilni oziroma ali se ujemajo s podatki, s katerimi razpolaga sam, ter ali je informativni izračun pravilen. V kolikor so ti podatki pravilni, zavezancu ni treba storiti ničesar in bo informativni izračun samodejno postal odločba o odmeri dohodnine. Če bo znesek odmerjene dohodnine na letni ravni večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, bo doplačal razliko dohodnine. Če pa bo znesek odmerjene dohodnine na letni ravni manjši od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, bo zavezancu vrnjena razlika dohodnine.

 

Če se zavezanec ne strinja z informativnim izračunom, mora v roku 15 dneh od vročitve informativnega izračuna vložiti dopolnjen informativni izračun – ugovor, ki se šteje za njegovo napoved za odmero dohodnine. Enako ravna tudi v primeru, če ugotovi, da je ugotovljena davčna obveznost prenizka. Zavezanec lahko v ugovoru zoper informativni izračun uveljavlja tudi posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane.

 

V kolikor pa zavezancu do 15. junija tekočega leta informativni izračun za preteklo davčno leto ni vročen, mora ta, ne glede na višino prejetega dohodka, sam vložiti napoved za odmero dohodnine.

 

Rok za vložitev napovedi je v tem primeru 31. julij tekočega leta za preteklo leto, kar pomeni, da je v letošnjem letu najskrajnejši rok za odmero dohodnine za leto 2017, 31. 7. 2018.

 

 

Olajšave za leto 2018 znašajo:

  • Posebna osebna olajšava se je v letu 2018 zvišala in znaša 3302,70 €. Ta olajšava velja samo za rezidente, ki imajo status študenta ali dijaka in samo za mlajše od 26 let (prizna se tudi študentu, ki je starejši od 26 let, če se vpiše na študij najpozneje v letu, ko je dopolnil starost 26 let, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa). Posebna olajšava velja samo za dohodke iz študentskega dela.
  • Splošna olajšava se je prav tako spremenila v letu 2018, zneski olajšav so razvidni v spodnji tabeli. Ta olajšava velja samo za tiste študente in dijake, ki vas starši ne uveljavljajo za vzdrževanega družinskega člana. Če ga starši v svoji napovedi uveljavljajo vseh 12 mesecev, olajšavo izgubi, če ga uveljavljajo samo del leta, mu pripada sorazmeren del splošne olajšave.

 

 

  • Pri dohodnini se upoštevajo tudi normirani stroški, ki predstavljajo 10 % od bruto zaslužka študenta in jih ni treba dokazovati. Za dohodke iz študentskega dela je to avtomatična olajšava in se prizna v vsakem primeru (tudi če nista izpolnjena pogoja za posebno olajšavo).

 

Uveljavljaš lahko tudi dejanske stroške prevoza in nočitve tako, da do 5. 2. pošlješ zahtevek, ki se vloži prek portala eDavki ali na finančni urad. Dejanske stroške lahko uveljavljaš tudi naknadno v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine.

 

Več o dohodnini si preberite tukaj:

https://www.studentski-servis.com/studenti/dohodnina/olajsave/olajsave-2018

http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Letna_odmera_dohodnine/Opis/Lestvica_za_leto_2018.pdf

 

 

Avtorji: Petra Dermota, Barbara Lapornik, Martin Retelj in Natalija Vidic

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKIS