Škisova popotnica: Subvencije

SUBVENCIONIRANO BIVANJE

Avtorji: Nikolaja Bukovšek, Barbara Lapornik, Larisa Tomšič, Matevž Vogrinec

 

Prva skrb vsakega študenta v času študija je imeti streho nad glavo. Da bi se študentom pomagalo pri reševanju problematike iskanja finančno dostopnega in od univerze ne preveč oddaljenega bivališča, je v Slovenji v Rožni dolini v Ljubljani prvi študentski dom zrasel že leta 1950.

 

Kot študentje imate za bivanje več različnih možnosti. Prva izbira, ki je tudi najpogostejša, je bivanje v študentskem domu, ker pa je mest pogosto premalo, država ponuja možnost pridobitve subvencije za bivanje pri zasebnikih. Tretja izbira je zasebni študentski dom, pri katerem je subvencionirana določena višina najemnine, ki jo določi zasebni študentski dom. Lahko pa izberete tudi četrto, finančno najmanj ugodno možnost, to je bivanje pri zasebnikih brez subvencije.

 

 

ŠTUDENTSKI DOMOVI

🙂 ugodno, družabno, blizu fakultete, veliko dogajanja in zanimivih ljudi

🙁 manj zasebnosti, malo število mest, neznan datum prve vselitve

 

 

Med iskanjem postelje v študentskem domu boste naleteli na nekaj izrazov: »tihi dom« je dom, v katerem ni dovoljeno organizirati zabav, vendar so tudi izjeme. »Apartma« obsega dve sobi, ki si delita kopalnico. Če pa boste bivali v »sobi«, si boste kopalnico in kuhinjo delili s celim nadstropjem. Zaprosite lahko tudi za »samsko sobo«, kar pomeni, da ste v sobi sami, vendar pričakujte dolgo čakalno dobo za vselitev. Večino težav, s katerimi se srečate v študentskem domu, lahko reši že hišnik ali predstavnik študentov, sicer pa so ti v pomoč pisarne študentskih domov. Cene postelj v študentskih domih se gibljejo med 40 in 120 € glede na študentski dom in vrsto sobe.

 

KAKO DO SUBVENCIONIRANE SOBE V ŠTUDENTSKEM DOMU?

 RAZPIS

 

Na spletnih straneh študentskih domov je po navadi v začetku julija objavljen razpis za pridobitev subvencije za bivanje pri zasebnikih in za bivanje v študentskih domovih (glejte: http://www.stud-dom-lj.si/bivanje/razpisi/).

 

Na spletni strani http://portal.evs.gov.si/bivanje/ pa se prvič prijavite za subvencionirano bivanje oziroma ga podaljšate.

 

Prijavite se lahko na dva načina. Prvi zahteva kvalificirano digitalno potrdilo, medtem ko drugi zahteva prijavo z uporabniškim imenom in geslom. Razlika med njima je, da pri prvem dodatno pošiljanje po pošti ni potrebno. Če kvalificiranega digitalnega potrdila še nimate, ga lahko brezplačno pridobite na upravni enoti.

 

 

Po prijavi brez kvalificiranega potrdila ne pozabite v ustreznem roku priporočeno poslati obrazca prošnje in vseh obveznih prilog na pristojno pisarno študentskih domov posameznega visokošolskega središča.

PRIPOROČILO: V primeru prijave z uporabniškim imenom in geslom priporočamo, da vse priloge pošljete priporočeno, še posebej, če pošiljate vlogo na zadnji dan razpisa. Vaša vloga bo v nasprotnem primeru neveljavna, saj se bo štela za prepozno oddano.

 

Rok za oddajo prošnje za študijsko leto 2018/2019 je 16. avgust 2018.

 

PROŠNJA ZA BIVANJE V ŠTUDENTSKEM DOMU (prvi vpis)

 

Prošnjo za sprejem vložijo kandidati, ki v prejšnjem študijskem letu niso bivali v javnih ali zasebnih študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo, kandidati, ki so po lastni volji prekinili nastanitveno pogodbo, in tisti, ki v prejšnjem študijskem letu pridobljene pravice do subvencioniranega bivanja niso koristili.

 

 

Ker je po navadi prijav na razpise več, kot je prostih postelj v študentskih domovih, se oblikuje prednostna lista. Na njej so vsi tisti, katerih prošnja je bila odobrena, zapisan je tudi predviden termin vselitve, ki pa se lahko spremeni. Pogosto se zgodi, da študent dobi poziv za vselitev v študentski dom med študijskim letom, ko se kakšno mesto sprosti.

 

 

PODALJŠANJE BIVANJA V ŠTUDENTSKEM DOMU

 

Prošnjo za podaljšanje bivanja vložijo kandidati, ki so v prejšnjem študijskem letu bivali v javnih ali zasebnih študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo in se niso izselili oziroma niso prekinili nastanitvene pogodbe. Študentje, nastanjeni v študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo ter tudi lastniki stanovanj, morajo svoj status podaljšati vsako leto.

 

 

BISTVENE NOVOSTI, KI JIH PRINAŠA RAZPIS 2018/19:

  • Prošnjo za sprejem vložijo tudi tisti študenti, ki bodo v študijskem letu 2018/19 zamenjali tip nastanitve (javni študentski dom, dijaški dom, zasebni študentski dom, zasebniki), glede na bivanje v prejšnjem študijskem letu in študenti, ki bodo v študijskem letu 2018/19 vpisani v drug študijski program, kot so bili v študijskem letu 2017/18.

 

  • Prošnjo za podaljšanje lahko oddajo tudi študenti, ki so v študijskem letu 2017/18 subvencionirano bivali v javnih ali zasebnih študentskih domovih, dijaških domovih ali pri zasebnikih s subvencijo in so v študijskem letu 2017/18 zaključili študijski program prve ali druge stopnje oziroma enoviti magistrski študijski program in se bodo vpisali na študijski program druge ali tretje stopnje (to pa velja tudi za tiste, ki bodo študijski program zaključili po roku za oddajo prošnje).

 

 

PRESELJEVANJE

 

Študentski domovi med študijskim letom razpisujejo preselitvene roke. Med preselitvenimi roki, ki so po navadi dolgi dva dni, je mogoče zamenjati sobo v študentskem domu iz različnih razlogov – bližina fakultete, težave s sostanovalcem, želja po bivanju s partnerjem ali bivanju v ugodnejšem domu ipd. Informacije o preselitvenih rokih so objavljene na spletnih straneh študentskih domov in po samih študentskih domovih. Poleg preselitve iz študentskega doma v dom je med letom tudi mogoča menjava subvencije pri zasebnikih za bivanje v domu in obratno. Seveda je tu ključnega pomena razpoložljivost kapacitet. Več o tem lahko izveste v pisarni študentskih domov svoje univerze.

 

Spletne strani študentskih domov:

 

ZASEBNIKI

🙂  zasebnost, večja izbira, več samostojnosti, izbira sostanovalcev

🙁  večji strošek, daljši odpovedni roki, slab nadzor

 

Če se odločite za bivanje pri zasebniku, bodite pozorni na pogodbo ali dogovor, ki ga sklenete z lastnikom stanovanja. Navada je, da lastnik pri prvem najemu zahteva kavcijo (po navadi v višini ene mesečne najemnine) za morebitno poškodovanje pohištva v času bivanja v stanovanju. Pri višini najemnine bodite pozorni, saj mesečni stroški, kot so voda, elektrika, ogrevanje in internet, največkrat niso vključeni in se plačujejo posebej, kar pa mesečno nanese tudi okrog 50 € (odvisno od meseca). Svetujemo vam, da zahtevate potrdilo o plačilu stroškov in kavcije, saj se lahko zgodi, da bo lastnik zahteval več, kot je dejanska vrednost položnice ali pa strošek popravila. V tem primeru lahko od lastnika zahtevate račun popravil ali stroškov in povračilo v primeru nižje vrednosti od višine kavcije.

 

KAKO DO SUBVENCIONIRANEGA BIVANJA PRI ZASEBNIKU?

 

 

 RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANO BIVANJE

 

Če izpolnjujete pogoje za sprejem v študentski dom, a bi raje bivali pri zasebnikih s prijatelji ali sami, lahko prav tako oddate prošnjo za bivanje in se namesto za študentski dom opredelite za bivanje pri zasebniku ter na ta način kandidirate za subvencijo bivanja. Obrazec izpolnite na http://portal.evs.gov.si/bivanje/. Veljajo enaki obrazci in enak je tudi rok kot za prijavo za bivanje v študentskem domu (prva prijava ali podaljšanje). Več o tem v prejšnjih odstavkih.

 

POZOR!: Študentje, ki boste izpolnjevali pogoje za subvencionirano bivanje pri zasebnikih, lahko uveljavite subvencijo le pri tistih zasebnikih, ki se prijavijo na javni razpis za zasebnike, ki ga objavijo študentski domovi. Zato morate lastnike stanovanj že poleti opozoriti, naj se prijavijo na ta razpis. Najemnina mora biti med 60 in 120 €.

 

 

SKLENITEV POGODBE

 

Da se zavarujete pred izkoriščanjem in prevarami, je najbolje, da so v pogodbi, ki jo sklenete z najemodajalcem, poleg obveznih sestavin najemne pogodbe iz 91. člena Stanovanjskega zakona, zapisani vsi ustni dogovori, odpovedni rok (tj. čas med napovedjo izselitve in dejansko izselitvijo), ki naj bo dovolj dolg, da lahko v tem času najdete novo nastanitev, in podobno. Najemno pogodbo mora najemodajalec (lastnik) ali najemnik (študent) z najemodajalčevim soglasjem registrirati pri pristojnem registrskem organu, na območju katerega leži nepremičnina (npr. v Ljubljani je to Javni stanovanjski sklad MOL), ter jo prijaviti pri pristojnem davčnem uradu. Najkasneje 3 dni po začetku bivanja morate prijaviti začasno prebivališče na pristojni upravni enoti, pod katero spada novo bivališče.

 

Pozorni bodite na stanovanja in sobe, ki se oddajajo na črno, brez subvencije in brez možnosti prijave začasnega bivališča. Bodite pozorni tudi na opremljenost in vzdrževanost stanovanj. Najbolje je, da si uredite status uporabnika najetega stanovanja, saj bo zakon le tako lahko ščitil vaše pravice.

 

Svojega najemodajalca opozorite, da je od 1. 7. 2013 naprej obvezno posredovanje informacij o najemnih pravnih poslih v evidenco trga nepremičnin (ETN). To pomeni, da mora najemodajalec ETN sporočiti, da ima najemojemalca, javiti pa mora tudi višino mesečne najemnine.

 

Najemnik lahko najemodajalca, ki krši določbe najemne pogodbe ali določbe Stanovanjskega zakona, prijavi stanovanjski inšpekciji (tel.: 01 220 10 00). Po informacije se lahko obrne tudi na Javni stanovanjski sklad MOL na Zarnikovi 3 v Ljubljani (tel.: 01 306 14 36), ki je registrski organ za ljubljansko območje. Najemniku je v skrajnem primeru na voljo tudi sodno varstvo, ki pa predstavlja velik strošek in je precej zamudno.

 

ZASEBNI ŠTUDENTSKI DOMOVI

 

To so pravne osebe, ki s Pisarno za študentske domove sklenejo dogovor o subvencioniranju najemnin. Postopek prijave je enak kot pri prijavi za javni študentski dom ali pri zasebniku s subvencijo. Prednost zasebnih študentski domov je navadno ta, da je v njih več ljudi in navadno so to tihi domovi. Slabost je višja najemnina v primerjavi z javnimi študentskimi domovi.

 

Uporabne povezave

Oglasi na Bolhi: http://www.bolha.com/nepremicnine/stanovanja/

Borza študentskih sob in stanovanj: http://www.uni-info.si/

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana: http://www.jssmol.si/domov/

Stanovanjski zakon: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?stevilka=3312&urlid=200369

 

 

 

SUBVENCIONIRAN JAVNI PREVOZ

Avtorji: Lea Bosančić, Nikolaja Bukovšek, Janja Hren, Marko Ruperčič in Matevž Vogrinec

Do subvencionirane vozovnice so upravičeni tisti dijaki, vajenci in študentje, katerih prebivališče je od izobraževalne ustanove oddaljeno vsaj 2 kilometra.

 

Decembra 2015 so bile sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 92/2015 z dne 4. 12. 2015, dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/content?id=124121#!/Zakon-o-spremembah-in-dopolnitvah-Zakona-o-prevozih-v-cestnem-prometu-(ZPCP-2F)), ki uvajajo določene novosti na področju subvencioniranih prevozov za dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih.

 

Od 1. 9. 2016 naprej v okviru uvedbe projekta integrirani javni potniški promet (IJPP) uporabljamo enotno subvencionirano vozovnico IJPP. Ključna novost, ki jo je prinesla enotna elektronska vozovnica IJPP, je ta, da lahko upravičenec vozovnico uporablja za prevoz z vlakom, medkrajevnim avtobusom in tudi z mestnim avtobusom v Ljubljani in Mariboru.

 

 

Izpolnjevanje vloge preko spleta

 

Od študijskega leta 2017/18 pa je prišla dodatna posodobitev pri oddaji vlog za subvencionirano vozovnico. Dolge čakalne vrste so skrajšali tako, da si lahko kar preko spleta in e-vloge uredite vse potrebno za pridobitev vozovnice.

 

Kako do enotne IJPP vozovnice preko spleta

 

  1. Potrebujete digitalno potrdilo (če ga še nimate, greste na upravno enoto, kjer oddate vlogo za pridobitev brezplačnega digitalnega potrdila).
  2. Z digitalnim potrdilom potem izpolnite e-vlogo, ki je dostopna na portalu eUprava (https://e-uprava.gov.si/).
  3. Na portalu eUprava boste prejeli potrdilo o oddaji in odobritvi vloge ter šifro, s katero potem kar preko spleta opravite nakup vozovnice.
  4. V primeru, da plačila ne morete opraviti preko spleta, lahko greste do vam najbližjega prodajnega mesta in plačilo opravite tam.

 

POMEMBNO:

Če že imate elektronsko kartico, se bo enotna vozovnica avtomatsko naložila na mobilnem terminalu IJPP.

Če elektronske kartice še nimate, jo prevzamete na prodajnih mestih prevoznikov. Seznam prodajnih mest najdete na spletni strani http://subvencije.ijpp.si.

Več informacij in navodil za izpolnitev pa najdete na povezavi http://subvencije.ijpp.si/portal/.

Več o samem subvencioniranem prevozu lahko preberete na portalu subvencij potniškega prometa http://subvencije.ijpp.si/.

Več o sami šolski mesečni vozovnici pa lahko preberete na spletni strani http://www.lpp.si/uporabne-informacije-za-potnike/solska-mesecna-vozovnica.

 

 

 

Nakup IJPP vozovnice lahko še vedno uredite na prodajnem mestu

 

Čeprav so uvedli spremembe in lahko nakup IJPP vozovnice opravite s pomočjo e-vloge, lahko vseeno kupite vozovnico tudi na stalnih prodajnih mestih z oddajo vloge in z vsemi potrebnimi dokazili.

 

Kako pa poteka nakup IJPP vozovnice na prodajnem mestu?

 

Za nakup vozovnice potrebujete:

– izpolnjeno in podpisano vlogo, ki jo lahko pridobite na http://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/LPP/Dokumenti/vloga_za_izdajo_subvencionirane_vozovnice_z_navodilom_za_izpolnjevanje.pdf

– izpolnjeni vlogi morate predložiti potrdilo o vpisu za tekoče študijsko leto ali pa vam vlogo potrdijo in podpišejo na izobraževalni ustanovi.

 

 

Pozor: kljub uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev še vedno določa brezplačen prilagojen prevoz težje ali težko gibalno oviranim osebam.

 

 

 

POLETNE VOZOVNICE

 

Za pridobitev brezplačne mestne subvencionirane vozovnice zadostuje še nakup mestne vozovnice za junij.

Za pridobitev brezplačne vozovnice za medkrajevni promet pa ste morali med šolskim letom 2017/18 kupiti letno vozovnico, dve medkrajevni polletni vozovnici ali vse medkrajevne mesečne vozovnice.

Poletna vozovnica se na kartici Urbana ali IJPP avtomatsko aktivira na avtobusnih validatorjih konec junija 2018.

Tisti, ki niste v sistemu IJPP, se vam bo poletna vozovnica na kartico Urbana zapisala že takoj ob nakupu mesečne mestne vozovnice za junij.

 

POZOR!: Poletna vozovnica velja samo za mesec julij in avgust. Za mesec september je to mogoče kupiti na vseh prodajnih mestih Urbane. Nakup le-te ni možen le na urbanomatih.

 

Ostale cenejše oblike prevoza

 

Facebook skupine

V zadnjih letih je bilo na Facebooku ustvarjenih veliko skupin z oglasi za prevoz.

Prevoz.org

Za enkratne vožnje po Sloveniji predlagamo, da si ogledate portal prevoz.org, na katerem lahko ponudite ali dobite najcenejši prevoz med kraji po Sloveniji.

Bicikelj

Bicikelj je sistem izposojanja koles v Ljubljani. Njegova prednost je, da je na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu in zagotavlja preprosto uporabo tako podnevi kot ponoči. Na voljo je kar nekaj postajališč, na katerih si lahko izposodite kolo in ga na drugi (ali isti) postaji vrnete. Slabost je v tem, da postaje niso v bližini vseh fakultet in študentskih domov, zato preverite, katera je vam najbližja. Dobre strani pa so, da se pri kolesarjenju razmigate, ne onesnažujete okolja, ne tvegate kraje kolesa, ker ga vrnete na postajo, pa tudi nasploh je transport s kolesom v mestih bolj tekoč. Cena pa je naslednja: za 3 € na leto si lahko neomejeno izposojate kolo, kar je do ene ure v kosu zastonj, tudi večkrat na dan. V kolikor kolesa ne vrnete na postajo po eni uri, vam Bicikelj naslednje ure zaračuna (prva in druga ura sta vsaka po 1 €, tretja je 2 € itd.).

 


Kaj morate storiti, da lahko začnete uporabljati Bicikelj?

Imeti morate kreditno kartico, ki jo bo Bicikelj bremenil za prvi prispevek (tedenski 1 € ali letni 3 €) in v primeru, da kolo uporabljate več kot eno uro. Na spletni strani https://abo-ljubljana.cyclocity.fr/subscribe/start sledite napisanim navodilom, ki so enostavna, bodite pa previdni pri uporabi kreditne kartice na spletu!

 

Izposoja koles v Kopru

 

V Kopru je možna izposoja 36 koles na šestih postajališčih. Uporabnik sistema izposoje je upravičen do uporabe koles 14 ur tedensko. Cena letne uporabe koles je 12 €.

Kaj morate storiti, da lahko začnete uporabljati izposojo koles v Kopru?

Z osebno izkaznico se morate zglasiti v Turistično-informacijskem centru Koper, kjer se prijavite v sistem izposoje koles. Več o izposoji koles v Kopru si lahko preberete na http://www.koper.si/index.php?page=staticplus&item=2002341

 

 

 

Subvencionirana prehrana

Avtorji: Nikolaja Bukovšek, Špela Drobnič, Marko Ruperčič in Nina Koren

 

Do subvencionirane prehrane so upravičeni vsi študentje, na mesec pa jim pripada toliko subvencioniranih obrokov, kot je v mesecu delovnih dni. Študent lahko subvencijo koristi vsak dan med 8. in 21. uro v restavracijah, ki nudijo subvencionirane obroke. Nabor restavracij je na voljo na spletni strani www.studentska-prehrana.si, število dnevno porabljenih subvencij pa je omejeno na 2 subvenciji na dan, med katerima morajo preteči vsaj 4 ure. V času poletnih počitnic, med 15. julijem in 15. avgustom, pa je subvencionirano prehranjevanje onemogočeno.

 

Cena študentskega obroka se giblje nekje med 5 in 7 €, država k temu primakne svojo subvencijo v višini 2,63 €, kar pomeni, da je cena, ki jo študent običajno plača za obrok, med 2,5 in 4,40 €. Vsak subvencionirani obrok pa mora vsebovati glavno jed, dva hoda (juho in sadje ali solato) in 2 dl vode (ali katere druge pijače).

 

Kako do?

 

Kako do subvencionirane študentske prehrane?

 

Za vpis v sistem subvencionirane študentske prehrane potrebujete potrdilo o vpisu. Najbolje je, da vpis v sistem opravite takoj, ko se vpišete na izbrano fakulteto, saj se tako izognete nepotrebnemu čakanju v vrsti pred poslovalnicami študentskih servisov.

 

 

Kako poteka prvi vpis?

  • Na portalu studentska-prehrana.si oddate prvo prijavo za vpis tako, da v obrazec vpišete zahtevane podatke,
  • prepišete številko prijavnice,
  • osebno stopite do najbližje točke SŠP (najdete jih lahko na povezavi) – ne pozabite na številko prijavnice, osebni dokument, potrdilo o vpisu ali indeks za tekoče študijsko leto in telefon.

 

Kako podaljšati upravičenost do subvencije?

 

Upravičenost do študentske prehrane se ne prenaša avtomatsko ob napredovanju v naslednji letnik. Po vpisu v višji letnik se osebno zglasite s potrdilom o vpisu ali indeksom in osebnim dokumentom na eni od točk SŠP, tam pa vam potem podaljšajo upravičenost do subvencije.

Koriščenje subvencije pa lahko izvedete na več načinov – s pomočjo mobilnega telefona ali brezkontaktne kartice. V prvem primeru je storitev brezplačna, za koriščenje subvencije s kartico pa morate plačati 15 €.

 

 

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKIS