Škisova popotnica: Študentje z oviro

Avtorici: Petra Dermota in Jasmina Kokol

 

Slovenska visokošolska zakonodaja do nedavnega ni enotno definirala skupin študentov s posebnim statusom (študentje z oviro, športniki, umetniki …) in njihovih pravic, kot to velja za predhodne ravni izobraževanja.

 

Leta 2017 so na Študentski organizaciji Slovenije spisali predlog zakona, s katerim se je položaj študentov s posebnim statusom uredil v 69.a členu Zakona o visokem šolstvu, in sicer:

  • študenti s posebnimi potrebamiso slepi in slabovidni študenti oziroma študenti z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni študenti, študenti z govornojezikovnimi motnjami, gibalno ovirani študenti, dolgotrajno bolni študenti, študenti z avtističnimi motnjami ter študenti s čustvenimi in vedenjskimi motnjami
  • študenti s posebnim statusom sovrhunski športniki, študenti priznani umetniki ter drugi študenti, ki se udeležujejo (področnih) mednarodnih tekmovanj. Študenti s posebnim statusom so tudi študenti, ki v času študija postanejo starši.

 

Študenti s posebnimi potrebami in študenti s posebnim statusom so upravičeni do:

  • ugodnejše obravnave v izbirnem postopku v primeru omejitve vpisa,
  • prilagoditve izvajanja študijskih programov in dodatne strokovne pomoči pri študiju, pri čemer lahko napredujejo in dokončajo študij v daljšem času, kot je predvideno s študijskim programom, in pri tem obdržijo druge pravice in ugodnosti študentov iz prvega odstavka 69. člena tega zakona.

 

Postopke in podrobnejši način izvrševanja pravic iz prejšnjega odstavka bo določil minister, pristojen za visoko šolstvo. Študenti s posebnimi potrebami in študenti s posebnim statusom bodo lahko uveljavljali pravice iz 69.a člena ZVIS od vpisa v študijskem letu 2019/2020.

 


Pomembno!
Če je dijak pridobil status kandidata s posebnimi potrebami, mu to ne zagotavlja avtomatično statusa študenta s posebnimi potrebami oz. statusa študenta invalida. Ta status je treba po vpisu na fakulteto ponovno pridobiti in nato zanj vsako leto ponovno zaprositi. 

V 238. členu Statuta Univerze v Ljubljani je zapisano, da »Status študenta s posebnimi potrebami dobi študent, ki ob vpisu predloži ustrezno mnenje pristojne komisije za usmerjanje otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami ali mnenje invalidske komisije. Članica s pravili opredeli način opravljanja študijskih obveznosti in pogoje za prehod v višji letnik za študente s statusom študenta s posebnimi potrebami.« Vse informacije o postopku, morebitnih rokih oddaje prošnje za dodelitev statusa in potrebnih dokazilih pridobite v referatu svoje fakultete.

 

 

Pravilna raba besed

 

Odbor za socialo in zdravstvo na Zvezi ŠKIS je leta 2015 pričel aktivneje raziskovati na področju študentov, ki imajo oviro. Izpeljali smo projekt Dostopnost visokošolskih institucij in študentskih organizacij za študente, ki imajo oviro in tako spoznali kar nekaj pomanjkljivosti na tem področju. Osredotočili smo se tudi na pravilno rabo besed, saj menimo, da je beseda invalid ali oseba s posebnimi potrebami diskriminatorna.

 

Beseda invalid izhaja iz latinščine in ima neprijeten prizvok, saj so nekateri prevodi te besede nemočen, nezmožen, neveljaven, nesposoben. V preteklosti se je raba besede invalid skladala s mišljenjem izključevanja ljudi z ovirami iz družbe. Takšen koncept se je skladal z medicinskim modelom, ki je v ljudeh z ovirami videl osebe, nezmožne samostojnega življenja.

 

Tako smo na Zvezi ŠKIS poiskali boljšo, manj določujočo besedno zvezo, ki govori o tem, da so večje ovire za posameznika tiste, ki mu jih z nepravilnim in nevestnim ravnanjem povzroča okolica, kot pa njegova prirojena ali pridobljena hiba. Med te ovire, ki jih okolica postavlja, lahko štejemo: arhitekturno nedostopnost, različne informacije, ki niso dostopne vsakomur, izobraževanje, delo … V šolstvu pa se govori o osebah s posebnimi potrebami, kar je spet nepravilna uporaba, saj ima vsak izmed nas kakšno posebno potrebo. Kljub dejstvu, da dosedanji zakoni še vedno vsebujejo besedo invalid, lahko z majhnimi spremembami veliko pripomoremo k boljši in pravilnejši uporabi besede.

 

 

Pravice študentov, ki imajo oviro

 

Študent z oviro lahko pridobi določene pravice do prilagoditev študija oziroma študijskih obveznosti. Univerza v Ljubljani sicer še nima enotnega pravilnika, ki bi veljal za celotno univerzo, kljub temu pa imajo nekatere fakultete svoje pravilnike, ki urejajo to področje. O pravicah, ki vam jih status prinese, se morate študentje z oviro pozanimati na svoji fakulteti. Univerza v Mariboru in Univerza na Primorskem prilagoditve za študente z ovirami poleg statuta urejata tudi s posebnima pravilnikoma.

 

Pravilnik o študijskem procesu študentov z oviro Univerze v Mariboru je dostopen na http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12813, Pravilnik o študijskem procesu študentov z oviro Univerze na Primorskem pa na http://www.fvz.upr.si/cmsfiles/f_429.pdf.

 

 

Pravice študentov, ki imajo oviro so naslednje:

 

Podaljšanje statusa študenta, izjemni vpis v višji letnik

 

V 126. členu Statuta Univerze v Ljubljani je zapisano: »V primerih, ko zakon tako določa, se lahko študentu, ki ni opravil obveznosti za vpis v višji letnik, iz upravičenih razlogov status študenta tudi podaljša za eno študijsko leto, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določata zakon in ta statut. Pravica se začne upravljati v naslednjem študijskem letu po upravičenem razlogu.« Upravičeni razlogi pa so naslednji:

»O podaljšanju statusa iz upravičenih razlogov, kot so npr.: daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, starševstvo in status študentska s posebnimi potrebami, odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice.«

 

 

Študentska prehrana

 

Upravičenci, ki so ovirani, imajo zaradi težke oziroma težje funkcionalne oviranosti pravico do desetih dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno. Zaradi ugotavljanja upravičenosti do dodatnih subvencij za prehrano in za potrebe vodenja evidenc mora študent izvajalcu ob oddaji prijave v novem študijskem letu predložiti tudi potrdilo o težki oziroma težji funkcionalni oviranosti.

 

 

Subvencionirano bivanje

 

V postopku pridobitve subvencioniranega bivanja se lahko študentu, ki ima oviro po individualni obravnavi prišteje 100 točk, v kolikor predloži potrebna dokazila pristojnih organizacij oziroma organov (socialno skrbstvo, zdravnik specialist, invalidska komisija, upravni organ) o težkem socialnem ali zdravstvenem položaju (najmanj 80 % invalid, težak bolnik).

 

Če študent živi v posebno težkih socialnih ali zdravstvenih razmerah, se mu lahko dodeli subvencija za bivanje tudi v primeru, če je njegovo stalno prebivališče od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km.

 

Študent, ki ima oviro, ima možnost uveljavitve pravice do bivanja spremljevalca v študentskem domu. Prošnji za sprejem v študentski dom mora v tem primeru priložiti pisno dokazilo o upravičenosti do spremljevalca. Spremljevalec mora izpolnjevati splošne pogoje za pridobitev subvencije, ni pa potrebno, da doseže zadostno število točk za sprejem v študentski dom. Spremljevalec plačuje posteljo v študentskem domu v enakem znesku kot vsi ostali študentje.

 

V kolikor nastanejo izjemne okoliščine (najmanj 80-% telesna okvara, najmanj trimesečna neprekinjena odsotnost od študijske dejavnosti zaradi bolezni ali materinstva v času študija, prejemnik denarne socialne pomoči, nezaposleni starši oziroma skrbniki, brez staršev oziroma skrbnikov) po roku za oddajo vloge za subvencionirano bivanje, lahko študent odda prošnjo za izjemno dodelitev subvencije kadarkoli med študijskim letom z elektronsko vlogo na spletnem portalu eVŠ.

 

 

Tolmačenje

 

Po Zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika imajo gluhi in naglušni dijaki in študentje pravico do dodatnih ur tolmača znakovnega jezika zaradi dodatnih potreb, povezanih z izobraževanjem. Namesto 30 ur imajo tako pravico do 100 ur tolmačenja letno. Te ure so namenjene za študentovo osebno uporabo za namene študija, na primer za skupinsko delo z drugimi študenti, pripravo seminarske naloge, izvajanje raziskave za seminarsko nalogo, niso pa namenjene za obiskovanje vaj in predavanj. Pravico do tolmača gluha ali naglušna oseba pridobi tako, da na pristojnem centru za socialno delo vloži prošnjo za pridobitev pravice do tolmača. Obrazci so na voljo na centrih za socialno delo ali na regionalnih društvih gluhih in naglušnih.

 

 

Štipendiranje

 

V nadaljevanju so opisane pravice oseb, ki so ovirane, kot jih opredeljuje Zakon o štipendiranju:

 

»Štipendist s posebnimi potrebami je štipendist, ki mu je priznana invalidnost oziroma telesna okvara na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v skladu s predpisi, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ali za katerega je enemu od staršev priznan dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po predpisih, ki urejajo družinske prejemke ali je usmerjen v prilagojen program vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.«

 

K državni in Zoisovi štipendiji se lahko dodeli dodatek za štipendiste z ovirami v višini 50 €. Pri državnih štipendijah je v primeru, da je štipendist med šolskim ali študijskim letom izpolnil pogoje za pridobitev dodatka za štipendiste z ovirami, na podlagi podane prošnje s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto. Velja tudi obratno ‒ štipendist, ki ne izpolnjuje več pogojev za dodatek, s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe ni več upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto. Upravičenost do dodatka se ugotavlja na podlagi odločbe ali strokovnega mnenja o usmeritvi v skladu s predpisi, ki urejajo področje usmerjanja otrok z ovirami, oziroma na podlagi odločbe o priznanju dodatka za nego otroka v skladu s predpisi, ki urejajo področje starševskega varstva in družinskih prejemkov, ali pa na podlagi odločbe o invalidnosti oziroma sklepa o telesnih okvarah pristojnega organa po predpisih, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

 

Štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije se lahko podaljšata za dodatno šolsko ali študijsko leto, če štipendist ponavlja letnik zaradi starševstva, opravičljivih zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin, torej neizpolnjenih šolskih ali študijskih obveznosti zaradi višje sile. Pri tem se za opravičljive zdravstvene razloge šteje »bolezen ali poškodba, v trajanju skupaj najmanj štiri mesece v šolskem ali študijskem letu, v katerem je štipendist prejemal štipendijo, ki je vplivala na zmanjšanje učnih ali študijskih sposobnosti štipendista v tolikšni meri, da zaradi tega ni mogel izpolniti šolskih ali študijskih obveznosti, kar se dokazuje z mnenjem lečečega zdravnika specialista.«

 

Odlog vračila ali obročno vračanje štipendije je možno, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti štipendista za vračilo štipendije, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega vračila štipendije in štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku. Kot utemeljen razlog za odlog ali obročno vračanje štipendije se šteje tudi dalj časa trajajoča bolezen, ki je vplivala na potek študija.

 

Odpis vračila štipendije je med drugim možen, če štipendist opusti izobraževanje zaradi invalidnosti I. kategorije, ki zajema najmanj 24 mesecev neprekinjeno trajajočo bolezen oziroma poškodbo.

 

 

 

Zagotavljanje potrebne dodatne opreme

 

  1. člen Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami:

»Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se izvaja v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja.

Študentom s posebnimi potrebami, ki se vključujejo v študijske programe v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, se v skladu s statutom visokošolskega zavoda zagotavlja potrebna dodatna oprema.«

Zakon torej določa, da se študentom, ki imajo oviro v skladu s statutom visokošolskega zavoda zagotavlja potrebna dodatna oprema. Statut Univerze v Ljubljani ne vsebuje nobene določbe o zagotavljanju posebne oziroma dodatne potrebne opreme oviranim študentom,

Prilagoditve se obravnavajo glede na posameznika.

 

 

 

Prilagojenost in dostopnost programov

 

Sistematično reševanje problema bivanja oviranih študentov v študentskih domovih Univerze v Ljubljani se je začelo s tem, ko so prenovili blok v študentskem naselju v Rožni dolini. Tam so sedaj zagotovljeni dostop v zgradbo in arhitektonsko prirejeni apartmaji v pritličju, prav tako pa je urejeno tudi parkirišče. Prirejeni apartmaji pa niso samo v Rožni dolini, temveč tudi v študentskem domu na Poljanski (Center), Kardeljevi ploščadi (Bežigrad) in na Litostrojski (Šiška). Poleg tega imajo študentski domovi v Ljubljani v upravljanju tudi dve prilagojeni stanovanji na Hacquetovi na Bežigradu. Drugi študentje, ki imajo oviro in ne potrebujejo posebnih prilagoditev za vsakodnevno življenje, bivajo tudi v drugih študentskih domovih.

 

Študentski domovi Univerze v Mariboru so apartmaje, prilagojene za gibalno ovirane študente, pridobili z izgradnjo študentskega naselja na Lentu. Tudi tukaj so urejena parkirna mesta. Dvoposteljni apartma je na voljo tudi v naselju na Tyrševi.

 

 

Podrobnejše informacije o pogojih za bivanje in o prilagoditvah lahko dobite na

 

Študentski domovi v Ljubljani

Cesta 27. aprila 31

1000 Ljubljana

Sprejemna pisarna

tel.: (01) 242 10 19

(01) 242 10 21

http://www.stud-dom-lj.si

e-pošta: studentski.domovi@siol.net

 

 

Študentski domovi Univerze v Mariboru

Gosposvetska 53

2000 Maribor

Pisarna za sprejem

tel.: (02) 228 42 00

http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=222

e-pošta: umsd.info@uni-mb.si

 

 

Študentski domovi Univerze na Primorskem

Muzejski trg 2

6000 Koper

Slovenija

tel.: (05) 611 75 07

fax: (05) 611 75 31

http://www.sd.upr.si/

e-pošta: info@sd.upr.si

 

 

Dostopnost fakultet in tudi mnogih ostalih javnih stavb je za osebe na invalidskih vozičkih zelo neprimerna. Številne namreč še vedno nimajo klančin ali pa so te arhitektonsko neprimerne. Največkrat je problem v tem, da so prestrme, dostop do stavb pa otežujejo tudi cestne razpoke in previsoki robniki. Za zagotovitev kvalitetnega študija vseh študentov bi tako bilo treba zagotoviti primeren dostop v popolnoma vse fakultete, vendar je ta ideal še daleč od resničnosti.

 

 

Finančna pomoč

 

Dodatek za nego otroka je namenjen kritju povečanih stroškov, ki nastanejo zaradi varstva in nege otroka, ki je hudo bolan, telesno prizadet ali z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Pravico do dodatka uveljavlja eden od staršev, do njega pa je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti. Več informacij dobite na centru za socialno delo in na spletni strani http://www.csd-lj-siska.si/prejemki/dodatekNegaOtroka.asp.

 

Dodatek za pomoč in postrežbo je mesečni denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb. Do njega je upravičena oseba, ki zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno in stalno potrebuje tujo nego in pomoč. Oviranim študentom, razen slepim, dodatek za tujo pomoč in postrežbo ne pripada. Ovirani osebi ta dodatek pripada ob zaposlitvi.

 

Več na http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=745&sid=368.

 

 

 

DODATNE INFORMACIJE

 

Interese oviranih študentov zagovarjajo na Društvu študentov invalidov Slovenije, kjer tudi izvajajo programe pomoči in druge aktivnosti, ki prispevajo k izboljšanju položaja na področju izobraževanja, bivanja in zaposlovanja oviranih oseb. Več na http://www.dsis-drustvo.si/.

 

 

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKIS