SLO med ugodnejšimi državami za redne študente

V Skandinaviji študij brezplačen tudi za mednarodne študente, Slovenija med ugodnejšimi državami za redne študente
Sabina Carli

Pred kratkim je bila za Evropsko komisijo izdelana raziskava Eurydice, ki je preučila sisteme zaračunavanja šolnin in študijskih stroškov po 32 evropskih državah. Ti se med seboj močno razlikujejo, študij pa zato študentom po Evropi različno finančno dostopen. Pri tem je Slovenija za redne študente med ugodnejšimi državami, za izredne študente pa med dražjimi.

V grobem lahko države razdelimo na tri skupine – tiste, s povsem brezplačnim šolanjem, tiste, ki zaračunavajo administrativne stroške in tiste z uvedenimi šolninami. Češka in Poljska sta primer, kjer se plačujejo samo administrativni stroški, na Češkem denimo 20 evrov – enkrat na dodiplomskem študiju in enkrat na podiplomskem.

Brezplačen je študij v 15 od 16 zveznih državah Nemčije (izjema je le še Spodnja Saška, ki naj bi jih ukinila v prihodnjem študijskem letu) in na Škotskem, na Švedskem, Danskem, Norveškem, Finskem in v Avstriji. Pri tem gre izpostaviti, da enako velja tudi za mednarodne študente (še posebej za rezidente Evropske unije).
Šolnine plačujejo na Islandiji (373 evrov), v Liechtensteinu pa precej več (1245 evrov). Najvišje šolnine, ki presegajo 5.000 evrov najdemo v Estoniji, na Irskem, Madžarskem, v Litvi, Veliki Britaniji, Turčiji in tudi v Sloveniji, pri čemer gre tu za izredne študente. Večina šolnin v Turčiji se denimo vrti okrog 500 evrov, medtem ko lahko na univerzah, ki s strani države ne prejemajo sredstev, dosežejo 23.000 evrov. Zanimiv je tudi primer Velike Britanije, kjer študenti ne plačujejo šolnine ob vpisu, pač pa jih preplačajo po diplomi skozi davčni sistem, ko dosežejo določen znesek prihodkov.

Zanimiv je primer držav, ki nagrajujejo pridnost študentov. V Avstriji, na Češkem in Slovaškem denimo študentom, ki študij zavlačujejo, zaračunavajo vsako dodatno leto študija, v Estoniji pa na ta način kaznujejo nedoseganje zadostnega števila kreditnih točk.

Pa vendar so državni sistemi, ki financirajo izobraževanje, deležni precejšnjih kritik, predvsem zato, ker so v finance v glavnem dodeljene na podlagi akademskega nastopa, kar pomeni, da so v večini nepovezani s širjenjem možnosti in dostopa do izobraževanja in naj ne bi naslavljali družbene neenakosti.

Poglejmo, kako je v Sloveniji. Redni študenti, ki predstavljajo preko 80% vpisanih, plačujejo samo administrativne stroške (ti zajemajo stroške vpisa, materialov, knjižničnih vpisnin ipd.) in izpite, v primeru da jih ponavljajo. Šolnine izrednih študentov pa imajo na dodiplomski stopnji obseg med 1210 in 9375 evri in 1260 in 12462 evri na podiplomski stopnji, povprečje pa se vrti okrog 2800 evrov.

Vir fotografije: moneycashonline.blogspot.com

Vir raziskave: Evropska komisija. 2013. National Student Fee and Support System. Dostopno prek: https://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/fees_support.pdf

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKIS