Socialna pravičnost in izobraževanje

Generalna skupščina OZN je leta 2007 razglasila 20. februar za svetovni dan socialne pravičnosti. Na ta dan povečujemo zavedanje o problemih revščine, neenakosti med spoloma, brezposelnosti in socialne izključenosti. Ker je socialna pravičnost zelo širok izraz, se bomo osredotočili na socialno pravičnost, vezano na izobraževanje. Aktualno bomo to povezali z izobraževanjem na daljavo, kar se neposredno navezuje na geslo letošnjega dneva socialne pravičnosti: »Poziv k socialni pravičnosti v digitalni ekonomiji«. Geslo je odziv na neenake možnosti in pogoje pri dostopanju do tehnologije, ki je nujna za opravljanje dela v času epidemije (pa najsibo študijskega, šolskega ali dela v ekonomiji).

 

 

 

Javni študij in šolanje sta ena največjih izenačevalcev socialnih razlik. Ljudem omogočata večjo možnost za preboj po socialni lestvici, tistim najbolj ogroženim pa možnost izhoda iz začaranega kroga socialnega pekla. Pri tem je seveda zelo pomemben tudi kulturni kapital, ki ga posameznik prinaša iz svoje primarne družine, pa vendarle šola omogoča pogoje, ki niso povsem vezani na primarno družino. Prav to pa se spreminja pri izobraževanju na daljavo.

 

 

 

Motivacija za delo na daljavo je navadno šibkejša, a nekaterim študentom in dijakom spremljanje študija in šolanja iz udobja svojega doma ustreza. Za druge pa te razmere pomenijo konec enakih možnosti, saj pri izobraževanju na daljavo nimamo vsi enakih pogojev. Daleč od tega.

 

 

 

Študentje in dijaki smo morali zapustiti svoje študentske in dijaške sobe in postali povsem vezani na razmere v primarni družini. Medtem ko imajo nekateri dijaki in študentje svoje sobe, potreben mir in primerno tehnologijo, zaradi česar jim izobraževanje na daljavo ne predstavlja večjih težav, teh privilegijev vsi žal nimajo. Nekateri si morajo računalnike posojajo z brati, sestrami, drugi so svoje sobe zaradi odselitve v študentske domove izgubili, tretji teh sploh niso imeli in se morajo v eni sobi izobraževati še z drugimi sorojenci ali si prostor deliti celo s svojimi starši, če ti delajo od doma. O študentih in dijakih z dodatno oteženim socialnim položajem, ki jim je šola/fakulteta/študentska soba pomenila toplo in mirno okolje z osnovnim pogoji za svojo eksistenco, verjetno ni potrebno razglabljati. Tu lahko dodamo še, da so se nekateri vrnili v toksična okolja lastnih družin, kjer nimajo dobrih odnosov, takšno okolje pa je nemogoče za kvalitetno ali vsaj podobno izobraževanje, kot ga imajo ostali.

 

 

 

Tisti, ki imajo dobre materialne pogoje, bodo na račun drugih, ki imajo slabše, še profitirali. Vse to mnogim povzroča hude duševne stiske. Razumemo, da se moramo vsi prilagajati trenutni situaciji, pa vendar nas jezi, da ima vlada  očitno druge prioritete. Namesto da bi vsaj tistim mladim, ki imajo težke socialne stiske ali težavo pri šolanju ali študiju od doma, omogočili kvalitetno izobraževanje, so se najprej osredotočili na zaslužek in odprli skoraj vse  trgovine in storitvene dejavnosti pred izobraževalnimi institucijami. Ali res izobraževanje  predstavlja večje tveganje kot sprostitev gospodarstva?

 

 

 

Zavedamo se, da je stanje v času koronavirusa izjemno resno, da mladi nismo edini, ki smo bili prizadeti v tej krizi, zato spodbujamo vse ukrepe. Verjamemo tudi, da je v določeni meri nujno omejiti tudi izobraževanje, vendar bi to moralo biti prioriteta, še večja pa zagotoviti vsaj osnovne pogoje tistim, ki teh nimajo. Zato predlagamo, da se fakultete in srednje šole odpro za tiste, ki težko opravljajo izobraževanje od doma. Tako bi lahko začeli s hibridnim sistemom, ko bi študij na fakulteti potekal samo za tiste, ki za študij na daljavo nimajo ustreznih materialnih in drugih pogojev, za ostale pa bi še naprej potekal na daljavo, dokler bi bilo to nujno. Verjamemo, da bi tisti, ki imajo doma ugodne pogoje, še vedno izbrali študij na daljavo, saj smo v tem času spoznali tudi nekatere pozitivne lastnosti le-tega. S tem oz. na tak način pa bi omejili daljnosežne posledice razžiranja socialne pravičnosti.

 

 

 

Izobraževanje na daljavo brez posvečanja dodatne pozornosti in prilagoditev za tiste s težkim socialnim statusom pomeni začaran krog socialne nepravičnosti, saj se brez enakih možnosti za izobraževanje ljudje iz socialne nepravičnosti ne bodo mogli rešiti. Za Slovenijo pa bi to pomenilo plutje v elitistično prihodnost s še večjim razkorakom v družbeni neenakosti.

 

 

 

 

 

Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKISin Facebooku @ZVEZA.SKIS