Štipendija je več kot le obstranski priliv

Štipendiranje, je kot oblika finančne pomoči študentom ena od pomembnejših tem v izobraževalnem sektorju. V teoriji predstavlja pravičen način spodbujanja izobraževanja in omogočanja dostopa do visokošolskega izobraževanja vsem, ne glede na socialni status. Vendar pa obstajajo številne kritike sistema štipendiranja, ki razkrivajo stiske študentov in izzive, s katerimi se soočajo.

 

 

V sistemu štipendiranja je zelo pomembna kritika neenakosti. Štipendije so pogosto podeljene na podlagi akademskih dosežkov, kar pomeni, da imajo študenti z boljšimi ocenami več možnosti za štipendijo. To pa lahko škodi tistim študentom, ki se morda soočajo z drugačnimi izzivi, kot so finančna stiska, družinske obveznosti  ali duševne stiske, in nimajo enakega dostopa do dodatnega financiranja. Študenti iz manj premožnih družin pogosto težje konkurirajo za štipendije, ki so osnovane na uspehu (ali npr. dodatek za uspeh), kar poudarja neenakost v podajanju štipendij.

 

 

Poleg tega se štipendiranje pogosto dodeljuje na podlagi ocen in ne upošteva drugih ključnih dejavnikov, kot so prostovoljno delo, izvenšolske dejavnosti in razvoj specifičnih veščin. To lahko omejuje raznolikost štipendistov in spodbuja zgolj akademsko uspešnost, kar ni nujno najboljši pokazatelj bodočega uspeha v poklicnem življenju. Je pa nekaj štipendij, ki upošteva različne dejavnike. Tudi v Sloveniji imamo na voljo različne vrste štipendij.

 

 

Državne štipendije, ki naj bi delovale kot  dopolnilni prejemek, namenjen kritju stroškov, ki nastanejo v času šolanja. Z državno štipendijo je želja spodbuditi izobraževanje in doseganje višje izobrazbene ravni upravičencev.. Nekaj le nazaj so v seštevek prihodkov tudi šteli študentsko delo, kar pa ni bilo pravično, še posebej ne za nekoga, ki izhaja iz nižjega socialnega položaja.

 

 

Zoisove štipendije, ki so spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. Poseben pogoj za pridobitev je izkazan vsaj en izjemen dosežek in hkrati ustrezen šolski ali študijski uspeh, kar lahko omejuje nadarjene ljudi, ki ne morejo dosegati visokih študijskih uspehov.

 

 

Štipendije za deficitarne poklice  so namenjene spodbujanju mladih za vpis v izobraževalne programe za poklice, za katere je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest.

 

 

Štipendije AD futura  so namenjene izboljšanju strokovne usposobljenosti, zagotovitvi kadrov za razvoj in inovacije na različnih znanstvenih področjih ter prenosu znanja in dobrih praks, da se izboljša konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

 

 

Druga pomembna kritika sistema štipendiranja je, da štipendije pogosto ne pokrivajo vseh stroškov študija (npr. stanovanja, hrana ipd.). Študentski življenjski stroški so v mnogih državah visoki, še posebno v zadnjem letu. To vodi do možnega zadolževanja, slabšega življenjskega stila, večjih finančnih težav ipd.

 

 

Še posebej nas bodo prizadeli potencialni rezi v štipendije, o katerih se je začelo govoriti v prvi polovici novembra. Gre za izigravanje tistih, ki že zdaj nimajo dovolj in jim štipendija pomeni ključen prihodek. Ne gre samo za “play money” študentov in dijakov, ki udobno živijo pri starših, ampak tudi za preživetje mnogih drugih.

 

 

Na tej točki predlagamo, da svoja omrežja uporabite za dobro. Poiščite iniciative, ki želijo preprečiti reze v štipendije, pišite odločevalcem preko vseh virov, ki jih poznate, pri tem pa bodite s svojimi zahtevami jasni in spoštljivi. Študentje in dijaki smo prihodnost Slovenije, zato moramo zahtevati spoštovanje in človeka vredno življenje.