Štipendiranje nadarjenih kliče po temeljiti reformi

Zveza ŠKIS poziva po čimprejšnji celostni ureditvi področja štipendiranja nadarjenih. Zoisove štipendije namreč že nekaj časa ne sledijo svojemu poslanstvu, ki bi moralo biti spodbujanje nadarjenih študentov in dijakov. Trenutno stanje pravilnika spodbuja predvsem pridnost v smislu doseganja visokega povprečja, kar pa ni edini pokazatelj nadarjenosti. Skromnih sredstev, ki jih država nameni štipendiranju nadarjenih, je tako dovolj zgolj za tiste najbolj pridne, ki pa niso nujno tudi najbolj talentirani.

Letošnji podatki kažejo, da so med dijaki prvih letnikov štipendijo na novo prejeli zgolj tisti, ki so imeli povprečje ocen v zadnjem razredu osnovne šole 4,7, hkrati pa so morali izkazati še izjemni dosežek. Lanskoletni podatki za študente pa kažejo nekoliko drugačno sliko. Štipendijo je namreč prejelo manj študentov kot običajno, saj je izjemni dosežek težko dosegljiv oziroma nedosegljiv.

Problem sistema nadarjenih je tudi slaba opredelitev t. i. izjemnega dosežka, ki ga morajo novi štipendisti izkazati, da za štipendijo sploh lahko zaprosijo. Pri tem naletimo na dve težavi: prvič, izjemni dosežki niso opredeljeni na vseh področjih – tako npr. izpuščajo športne dosežke – in drugič, možnosti, da se študenti različnih fakultet in smeri sploh lahko potegujejo za izjemni dosežek, niso enake. Nujna je torej opredelitev izjemnih dosežkov, ki ne bi bila diskriminatorna do posameznih področij udejstvovanja in bi ponujala določeno fleksibilnost, v primeru, da se pojavi dosežek, ki nedvomno kaže na izjemnost.

Problematično je tudi dejstvo, da Zoisova štipendija ni združljiva z državno štipendijo, čeprav imata štipendiji drugačen namen in nikakor ne zadovoljujeta istih človekovih potreb. Državna štipendija je namenjena dijakom in študentom iz šibkejšega socialnega in ekonomskega okolja, z namenom, da študentu oz. dijaku omogoči normalno šolanje, medtem ko je Zoisova štipendija namenjena izpolnjevanju potencialov posameznika. V trenutni situaciji Zoisova štipendija, ki jo prejme posameznik iz socialno in ekonomsko šibkejšega okolja, zadovoljuje potrebe, ki so predmet državne štipendije, in torej ne pripomore k izpopolnjevanju nadarjenosti.

Vrh ledene gore pa predstavlja (ne)pripravljenost delovne skupine za prenovo Zoisovega štipendiranja, ki se je prvič sestala v začetku letošnjega leta in drugič decembra. Konkretnih usmeritev in problematik niso definirali. Sicer priznavajo, da je temeljita prenova štipendiranja nadarjenih nujno potrebna, vendar njihova dejanja ne kažejo nobene vneme in interesa.

Zveza ŠKIS tako poziva po čimprejšnji celostni ureditvi področja štipendiranja nadarjenih, z ozirom na to, da se sredstva in število štipendistov nikakor ne smeta krčiti, hkrati pa je potrebno k novi ureditvi pristopiti učinkovito, analitično in predvsem pravično.