Študenti in psihosocialna pomoč

Epidemija COVID-19 je razkrila že dlje časa trajajočo problematiko pomanjkljive in nezadostne mreže zdravstvenih in psihosocialnih služb v Sloveniji. Že tako dolge čakalne vrste so se podaljšale, nesorazmernost med povečanimi potrebami po psihosocialni obravnavi posameznikov in kadrovskimi resursi pa se je še povečala. Raziskava, ki je med mesecem novembrom 2020 in januarjem 2021 potekala pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kaže na pojav povečane duševne stiske anketirancev med epidemijo COVID-19. Prav zaradi tega je še kako pomembna promocija duševnega zdravja, osveščanje in krepitev moči mladih, da so opolnomočeni za prepoznavanje duševnih motenj in stisk, njihovo reševanje in preprečevanje.

 

 

Psihosomatska simptomatika je med študenti, ki so bili udeleženi v raziskavi, izražena še nekoliko izraziteje kot pri drugih udeležencih. Skoraj vsi študenti, ki so bili vključeni v raziskavo, so vsaj kdaj opazili določene znake depresije in anksioznosti, čutili negativen odnos do sebe ter se soočali s kronično utrujenostjo. Skoraj polovica študentov, udeleženih v raziskavi, je poročala o potrebi po psihološki pomoči. Večina izmed teh pomoči ni poiskala. Najvišji delež študentov, udeleženih v raziskavi, je pomoč poiskal med prijatelji, sosedi, znanci ter družinskimi člani. Večji del študentov, udeleženih v raziskavi, je izrazil, da si želi pomoč strokovnjaka za lajšanje stiske.

 

 

Zavedanje pomembnosti duševnega zdravja odpira vprašanja o tem, kje študenti glede na trenutno situacijo sploh lahko poiščejo najustreznejšo pomoč.

 

 

Posamezniki se za psihološko pomoč lahko obrnete na strokovnjake s področja duševnega zdravja, ki so na voljo v številnih zdravstvenih domovih v Sloveniji. Strokovno pomoč pri premagovanju stisk, strahov in skrbi nudijo psihologi, diplomirane medicinske sestre, zdravniki, strokovnjaki s področja duševnega zdravja iz zdravstveno-vzgojnih centrov, centrov za krepitev zdravja ter drugih služb v zdravstvenih domovih. Prvi vir strokovne pomoči je vaš izbrani osebni zdravnik. Po potrebi vam bo predpisal zdravljenje, vas napotil k specialistu (psihiatru, kliničnemu psihologu) ali na druge oblike pomoči. Če se z obiskom specialistov srečujete prvič, boste po podatkih Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani čakali:

 

• 40 do 50 dni za prvi obisk psihiatrične obravnave,
• 90 dni za kliničnopsihološki pregled,
• 300 do 360 dni za prvi obisk psihoterapevtske obravnave.

 

 

Študentu so na voljo tudi različne oblike podpornega zdravljenja. Med takšne oblike se uvrščajo tudi psihoeduktivne delavnice, npr. Podpora pri spoprijemanju s tesnobo, ki jo izvajajo v zdravstvenih domovih. Na delavnico vas lahko napotijo osebni zdravnik, psihiater ali diplomirana medicinska sestra iz referenčne ambulante družinske medicine. Zaradi trenutne situacije v zdravstvenih domovih skupinskih terapij ne izvajajo (razen izjem).

 

 

Seznam brezplačnih telefonskih kontaktov za psihološko podporo in dodatnih virov pomoči v duševni stiski (posvetovalnice, društva) boste našli na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za pogovor lahko pokličete na enotno številko 080 51 00 (Telefon za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19).

 

 

Psihosocialne svetovalnice trenutno delujejo tudi v okviru vaših univerz in fakultet:

 

Univerza v Ljubljani: Psihosocialna svetovalnica je locirana na Pedagoški fakulteti, namenjena pa je vsem študentom in študentkam ter zaposlenim na vseh fakultetah UL. Svetovanja potekajo po dogovoru, v času veljavnih ukrepov pa se srečanja izvajajo le na daljavo. Več si lahko preberete na povezavi.

 

 

Univerza na Primorskem: V času, ko poteka študij na daljavo, skupina usposobljenih psihologinj nudi psihološko podporo na daljavo. Dosegljive so od ponedeljka do petka na elektronskem naslovu psiholoska.podpora@upr.si, več pa si lahko preberete na povezavi.

 

 

Če je stiska huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se za pomoč lahko obrnete na:

• dežurnega zdravnika;
• dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice;
• reševalno službo na telefonsko številko 112.

 

 

Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali za podporo, pogovor, se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:

• Zaupni telefon Samarijan – telefonska številka: 116 123, 24 ur na dan
• SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja – telefonska številka; 080 11 55, 24 ur na dan
• TOM – telefon za otroke in mladostnike – telefonska številka: 116 111, med 12. in 20. uro
• Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana – telefonska številka: 01 520 99 00, ponoči, med 19. in 7. uro
• Ženska svetovalnica – telefonska številka: 031 233 211, krizni center, 24 ur na dan

 

 

Pomoč lahko poiščete tudi na različnih organizacijah s področja duševnega zdravja:

• Društvo Altra
• ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje
• Ozara Slovenija – Nacionalno združenje za kakovost življenja
• Spletna svetovalnica za mlade #tosemjaz
• Spletna postaja za razumevanje samomora Živ? Živ!
• Društvo Dam

 

 

Zavedati se moramo, da je skrb za duševno zdravje enako pomembna kot skrb za telesno zdravje. Če ste opazili, da se tudi vi soočate z nekaterimi opisanimi težavami, je dobro, da se zavedate, da lahko že sami veliko prispevate k svojemu boljšemu počutju. Pomembno je, da ste redno telesno aktivni, da se zdravo prehranjujete, dovolj spite in se sproščate. Sproščanje lahko poteka na različne načine; to je lahko rekreacija, ukvarjanje s hobiji, poslušanje glasbe, druženje, tehnike sproščanja ali katerakoli vaša priljubljena aktivnost.

 

 

In ne pozabite; vsako potovanje se začne s prvim korakom.

 

 

 

 

Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS