Rektor

Študentje: “Gospod rektor, obljuba dela dolg!”

Študentski svet Univerze v Ljubljani (ŠSUL) in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) sta vodstvo Univerze v preteklem tednu že pozvala k prekinitvi vseh obstoječih postopkov, ki zadevajo predlog osnutka novega statuta in k oblikovanju konceptualnega izhodiščnega besedila, ki bo služil kot podlaga za ponovno oblikovanje predloga statuta. Tokrat ŠOU v Ljubljani odgovarja na rektorjev poziv iz preteklega tedna: “Študente pozivam – prinesite mi podatek o številu možnosti opravljanja izpita na 200 najboljših univerzah na svetu. Sprejeli bomo najvišje število, ki ga boste našli.“ (dr. Ivan Svetlik, Vroči mikrofon na Valu 202, 29. 1. 2015)

Na rektorjev poziv se je med prvimi odzval Jernej Štromajer, doktorski študent na Fakulteti za družbene vede, ki je kaj kmalu naletel na švedsko univerzo Karolinska Institut, ki določa, da lahko študent, če je potrebno, izpit opravlja tudi do šestkrat. “An exam can be retaken up to a maximum of six times, if needed.” (Karolinska Institutet 2012)

Omenjena švedska univerza se sicer nahaja na zavidljivem 47. mestu na svetovni lestvici ARWU (Academic ranking of world Universities) – tako imenovani Šanghajski lestvici, medtem ko Univerzo v Ljubljani najdemo v skupini med 401. in 500. mestom.

Univerzo so torej našli, rektor pa je javno obljubil, da sprejme najvišje izbrskano število. Če bi ga držali za besedo, bi torej lahko pogovore o številu ponavljalnih izpitnih rokov zaključili, a žal to še zdaleč ni najbolj pereča točka novega predloga osnutka Statuta Univerze v Ljubljani. Znižanje števila izpitnih rokov bi namreč še sprejeli, če bi nov predlog statuta zagotavljal tudi reden nadzor nad kakovostjo študija, predvsem pa profesorjev in njihovega dela. Primeri tuje prakse namreč kažejo, da ima večina univerz res nižje število izpitnih rokov, vendar ima tudi temu primeren in učinkovit sistem nadzora kakovosti dela pedagoških delavcev. Številne univerze namreč v svojih pravilnikih jasno opredeljujejo dolžnosti profesorjev, ki morajo študente podrobno seznaniti z načini preverjanja in ocenjevanja znanja v sklopu posamezne učne enote. Jasno opredeljena preverjanja in kriteriji ocenjevanja študentu podajo natančno sliko o profesorjevih zahtevah, ki pa so znotraj neurejenega oziroma nedefiniranega sistema Univerze v Ljubljani pogosto uganka, ki jo moramo študentje rešiti sami, nekateri na žalost tudi z izkoriščanjem ponavljalnih izpitnih rokov.

Se pa stvar pri urejanju števila izpitnih rokov in nadzoru kakovosti pedagoških delavcev nikakor še ne zaključi. V spodnji priponki najdete konkreten in celovit komentar oziroma predloge Študetnskega sveta Univerze v Ljubljani k posamezni sporni točki novega predloga osnutka Statuta UL.

Komentarji so plod sodelovanja ŠSUL in Resorja za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani, dveh organov, ki zastopata interese in pravice tistih, ki jih omenjeni statut najbolj zadeva – študentov. Država in vrhovni veljaki posameznih institucij namreč na njih vse pogosteje pozabljajo.

Po poročilu Študentske organizacije Univerze v Ljubljani

Predlogi Študentskega sveta Univerze v Ljubljani k osnutku Statuta UL

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKISin Facebooku @ZVEZA.SKIS