ŠTUDENTSKE DRUŽINE IN ŠKISOVA ŠTORKLJA

 

Študentska družina je družina, znotraj katere ima vsaj en izmed staršev status študenta. Takšne
družine predstavljajo občutljiv subjekt v študentski populaciji, saj nanje pomembno vplivajo
spremembe v študentski in socialni politiki. V Sloveniji študentskih družin ni veliko, zato so tudi
odrinjene na rob študentskega dogajanja.

 

Da bi študentske družine aktivno vključili v študentsko življenje in družbo, Zveza ŠKIS že 14 let
pripravlja projekt Škisova štorklja, ki je namenjen prav tej populaciji. Škisova štorklja združuje natečaj
za najmlajše in zaključni dogodek, kjer se vsem sodelujočim otrokom podelijo nagrade za natečaj,
hkrati pa se organizira prijetno druženje za študentske družine. Letos je bila za starše organizirana
delavnica v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Ljubljana, na kateri so starši dobili
konkretne napotke in nasvete, kako ukrepati ob raznih nezgodah z otroki.

 

Starši študentje oziroma tisti, ki bodo to še postali, se lahko vključijo tudi v Klub študentskih družin
Slovenije, ki jim nudi vrsto ugodnosti in informacij. Za podrobnejše informacije se lahko obrnejo tudi
na posamezne pristojne službe, ki imajo popoln vpogled v celostno stanje posameznika. To so
študentski referati fakultete, ki jo obiskujejo (študijske zadeve – podaljšanje statusa ipd.), pristojni
CSD (socialni prejemki), občine, v kateri imajo urejeno stalno prebivališče (pomoč ob rojstvu otroka,
neprofitna stanovanja …), študentski domovi v Ljubljani in študentski domovi v Mariboru.
Študentskim družinam pripadajo pravice, ki veljajo za vse študente: v času študija lahko bivajo v
študentskem domu ali koristijo subvencijo, če bivajo pri zasebniku. Lahko zaprosijo za štipendijo,
koristijo subvencionirano prehrano (za vsakega otroka ima en starš še dodatne bone, saj lahko koristi
dva naenkrat), delajo lahko preko napotnice študentskega servisa. Na voljo so jim tudi dodatne
olajšave in ugodnosti:

 

1. Študij:
– dodatno leto za vsakega živorojenega otroka (velja za matere in očete, če je otrok rojen v času, ko
imajo status študenta);
– starševstvo je eden izmed utemeljenih razlogov, ki se upošteva pri oddaji študentskih prošenj, npr.
prošnje za vpis v višji letnik z manjkajočimi kreditnimi točkami, prošnje za podaljšanje statusa
študenta idr.;
– status starša.

 

2. Finance (pogosto vezane na materialni cenzus):
– pomoč ob rojstvu otroka (državna in občinska);
– starševski dodatek (v prvem letu otrokovega življenja, če starš ni upravičen do starševskega
nadomestila);
– otroški dodatek;
– znižano plačilo vrtca;
– denarna socialna pomoč (če ima družina prihodke, ki so nižji od ocenjene meje za preživetje):
– nepovratna denarna pomoč Fundacije Študentski tolar, namenjena študentskim družinam
Univerze v Ljubljani.

 

 

3. Bivanje:

– družine lahko bivajo v apartmajih študentskih domov, namenjenih študentskim družinam (ali
uveljavljajo subvencijo, če bivajo pri zasebniku) – v Študentskem domu Ljubljana so družinam
namenjeni posebni apartmaji v blokih 11 in 12, kjer se nahajata tudi otroško igrišče in vrtec.

 

4. Vrtec:
– če študentske družine bivajo v Študentskem domu Ljubljana, lahko otroka vključijo v enoto Viških
vrtcev, ki se nahaja v študentskem naselju v Rožni dolini (v bloku 12).

 

5. Drugo:
– Karitas: Pomoč v obliki paketa hrane (1x mesečno);
– Klub študentskih družin Slovenije: za člane ugodna letovanja, izleti, obdarovanja … brezplačni
dogodki in druženja (decembrsko obdarovanje, pustovanje, enodnevno kopanje v termah, izleti v
naravo, pikniki idr.);
– Izmenjevalnica otroških oblačil, obutve in opreme v študentskem naselju v Rožni dolini;
– možnost obdelovanja vrta v Ljubljani brez stroškov najema (za člane KŠDS);
– projekt Super starš: organizirajo druženja za mlade starše in varstvo otrok. Dogodki so sicer
brezplačni, a so veseli prostovoljnih prispevkov za lažjo izvedbo (več) dogodkov – po zmožnostih
posameznika.

 

Starši študentje pa imajo na svoji študijski poti veliko več ovir za razliko od drugih študentov.
»Največji izziv sigurno predstavlja usklajevanje študijskih in starševskih obveznosti, ki jih neredko
spremljajo tudi prekarne oblike dela. Če sta oba starša študenta in imata obveznosti tudi v
popoldanskem času, torej izven časa organiziranega varstva, lahko pride do problema že pri
usklajevanju študijskih obveznosti obeh. Če temu dodamo še (vsaj občasno) delo enega ali obeh, je
potrebna res dobra organizacija, sploh če babice in dedki niso v bližini,« pove Marija Babnik Gatej,
predsednica kluba študentskih družin.

 

Tudi Zveza ŠKIS se bo še naprej trudila in opozarjala na obstoj študentskih družin in na to, da morajo
biti tudi te upoštevane in podprte.

 

 

 

Doris Rojo
Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKIS