Svetovni dan diabetesa

Vsako leto 14. novembra obeležujemo svetovni dan diabetesa, ki izhaja iz rojstnega dne Fredericka Bantinga, soodkritelja inzulina leta 1922. Iniciativa letošnjega leta ob tem pomembnem obeležju se usmerja na ozaveščanje o posledicah epidemije covid-19, ki vključujejo stagnacijo občutljive diagnostike diabetesne bolezni in na spodbujanje preventivne dejavnosti na tem področju. Tuje raziskave namreč kažejo, da se je fizična aktivnost med epidemijo (obdobje april 2020–junij 2021) sicer statistično pomembno povečala, vendar so se poslabšale prehranjevalne navade. Ljudje v povprečju pojedo več procesirane, odtajane in hitre hrane kot v obdobju pred epidemijo. Četudi se na prvi vtis svetovni dan diabetesa zdi specifično orientiran dogodek, pa ob globljem razmisleku odstira pravi obraz sodobne digitalne družbe, družbe stresa, tekmovalne družbe in družbe subtilnih telesnih idealov.

 

 

S projektom Zdrav in aktiven življenjski slog se pri Zvezi ŠKIS prav tako zavzemamo za preventivne dejavnosti, ki v določeni meri spodbujajo k izogibanju sladkorne bolezni kot posledice prekomerne debelosti in nezdrave prehrane.

 

 

PODATKI

 

Podatki NIJZ-ja kažejo, da se starejši od 65 let srečujejo z vsaj eno kronično boleznijo, izmed katerih je najpogostejša sladkorna bolezen. Na pojav diabetesa namreč vplivajo v večji meri nizka stopnja telesne aktivnosti, nezdrave prehranjevalne navade, težave z duševnim zdravjem in prekomerna telesna teža. Vsi navedeni dejavniki so med seboj močno prepleteni in jih je treba obravnavati kot take. Slovenska raziskava Odkrijmo sladkorno je potrdila približno 136.900 oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji. Večina jih spada v kategorijo diabetesa tipa 2, ki jo najpogosteje povzroča prekomerna telesna teža, ocenjujejo pa, da okrog 80.000 ljudi ostaja nediagnosticiranih, kar pripisujemo stagnaciji presejalnih testiranj in kontrolnih pregledov pri osebnem zdravniku v obdobju trajanja epidemije leta 2020.

 

 

 

(SAMO)PREPOZNAVANJE

 

V nadaljevanju omenjamo nekaj možnih simptomov, ki označujejo možnost prisotnosti sladkorne bolezni:

• neobičajna in povečana lakota,
• pogosto uriniranje, sploh ponoči,
• pogosta žeja,
• utrujenost,
• nenadna izguba teže brez dosledne telesne aktivnosti,
• meglen vid,
• težave s celjenjem ran in ureznin.

 

 

 

KAJ LAHKO NAREDIM PO POTRJENI DIAGNOZI?

 

Skrbim za prehrano, gibanje, jemljem predpisana zdravila, hodim na redne kontrolne preglede k zdravniku, skrbim za svoje dobro počutje, se zavedam svojih (fizičnih) omejitev, se obkrožim s podpornimi bližnjimi. Pomemben podatek je, da lahko ob zgodnji prepoznavi težav bolezen povsem obvladujemo (sploh pri tipu 2) in življenje poteka relativno »normalno« naprej z nekaj prilagoditvami.

 

 

 

 

 

 

Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS