Svetovni dan hrane
Kaj in kdaj je svetovni dan hrane?
16. 10 Svetovni dan hrane
Svetovni dan hrane se vsako leto obeleži na dan ustanovitve Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Organizacija FAO je bila ustanovljena 16. oktobra 1945. Dogodki dneva se običajno osredotočajo na zmanjšanje ali odpravljanje lakote. Zaradi kolektivnih ukrepov v 150 državah je svetovni dan hrane eden najbolj slavnih dni koledarja ZN. Na stotine dogodkov in dejavnosti ozaveščanja združuje vlade, podjetja, nevladne organizacije, medije in širšo javnost, ki spodbujajo svetovno ozaveščenost in ukrepanje za tiste, ki trpijo zaradi lakote, in za potrebo po zagotavljanju zdrave prehrane za vse.
Dan ima vsako leto svojo tematiko, ki omogoča učinkovito počastitev spomina ob svetovnem dnevu hrane. Teme so najpogosteje vezane na proizvodnjo hrane, razpoložljivost in porabo.
Zakaj je dan pomemben?
Ker si več kot 40 % svetovne populacije ne more privoščiti zdrave prehrane, ker imata skoraj 2 milijardi ljudi prekomerno težo zaradi slabe prehrane in sedečega življenjskega stila, ker so prehranjevalne sistemske verige odgovorne za več kot 33 % svetovne antropogene emisije toplogrednih plinov, ker je 14 % svetovne hrane izgubljene zaradi nepravilnega skladiščenja, ker 55 % prebivalcev živi v mestih in številke še rastejo, ker je 10 % ljudi okuženih z virusi, bakterijami, paraziti in kemičnimi substancami zaradi nevarne hrane, ker podnebne spremembe vplivajo na revno prebivalstvo na podeželju, kmetijske pridelke in produktivnost ter lahko prispevajo k spreminjanju sestave hranil glavnih osnovnih pridelkov, vključno z zmanjšanjem beljakovin ter nekaterih bistvenih mineralov in vitaminov, in še mnogo drugih dejavnikov, katerim ni dana zadostna pozornost.
Pomemben je tudi zaradi ozaveščanja o lakoti in iskanju rešitev za pomoč ljudem pri reševanju vprašanj, povezanih z lakoto. Veliko prebivalcev držav v razvoju je tudi odvisnih od kmetijstva kot vira preživetja. Zaradi pomanjkanja sredstev, neučinkovitih kmetijskih veščin in podnebnih sprememb pa je proizvodnja pogosto nižja od povpraševanja. Svetovni dan hrane je zato namenjen pomoči kmetom pri doseganju sodobnih spretnosti, ki bi pomagale doseči varnost preskrbe s hrano. Dan je namenjen tudi spodbujanju vlad, da ohranijo prehransko varnost v državi.
»Naša dejanja so naša prihodnost – boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje.«
Tako se glasi geslo letošnjega svetovnega dneva hrane. Geslo nas osredotoči na to, da je prihodnost hrane v naših rokah. Vsakič, ko jemo, sodelujemo v sistemu. Hrana, ki jo izberemo, in način, kako jo pridelamo, pripravimo, skuhamo in shranimo, so sestavni in aktivni del načina delovanja kmetijsko-živilskega sistema.
Trajnostni kmetijsko-živilski sistem je sistem, v katerem so različna zadostna, hranljiva in varna živila na voljo po dostopni ceni za vsakogar in nihče ni lačen ali trpi zaradi kakršne koli oblike podhranjenosti. Sistemi zagotavljajo prehransko varnost in prehrano za vse, ne da bi pri tem ogrozili ekonomsko, socialno in okoljsko podlago za prihodnje generacije. Privedejo do boljše proizvodnje, boljše prehrane, boljšega okolja in boljšega življenja za vse.
Zakaj skrbeti?
Kmetijsko-živilski sistemi zaposlujejo milijardo ljudi po vsem svetu, več kot kateri koli drug gospodarski sektor. Poleg tega načini proizvodnje, poraba in odpadna hrana močno škodujejo našemu planetu in povzročajo nepotreben pritisk na naravne vire, okolje in podnebje. Proizvodnja hrane prepogosto degradira ali uničuje naravne habitate in prispeva k izumrtju vrst. Takšna neučinkovitost nas stane trilijone dolarjev, a kar je najpomembnejše, današnji kmetijsko-živilski sistemi razkrivajo globoke neenakosti in krivice v naši globalni družbi. Tri milijarde ljudi si ne more privoščiti zdrave prehrane, medtem ko se prekomerna telesna teža in debelost še naprej povečujeta po vsem svetu.
Kaj sedaj?
Potrebujemo trajnostne kmetijsko-živilske sisteme, ki bodo sposobni nahraniti 10 milijard ljudi do leta 2050. Kako do njih pa je vprašanje, na katerega ponujamo odgovore v nadaljevanju.
Vlade morajo preoblikovati stare politike in sprejeti nove, ki spodbujajo trajnostno proizvodnjo cenovno ugodnih hranljivih živil in spodbujajo sodelovanje kmetov. Politike bi morale spodbujati enakost in učenje, inovacije, povečevati dohodke na podeželju, majhnim lastnikom ponujati varnostne mreže in graditi odpornost za podnebje. Upoštevati morajo tudi več povezav med področji, ki vplivajo na prehranske sisteme, vključno z izobraževanjem, zdravjem, energijo, socialno zaščito, financami in drugimi, ter rešitve združiti. Podpreti jih morajo z velikim povečanjem odgovornih naložb in močno podporo za zmanjšanje negativnih okoljskih in družbenih vplivov v vseh sektorjih, zlasti v zasebnem sektorju, civilni družbi, raziskovalcih in akademskem svetu.
Naša dejanja so naša prihodnost
Se sprašuješ, kako lahko pri problemu pomagaš ti?
Vplivati moramo na proizvodnjo s povečanjem povpraševanja po trajnostno pridelanih hranljivih živilih in hkrati biti bolj trajnostni pri vsakodnevnem delovanju, predvsem z zmanjšanjem izgube hrane in odpadkov. Prav tako smo odgovorni za širjenje besede in krepitev zavesti o pomenu zdravega in trajnostnega načina življenja. Prizadevanja za ublažitev podnebnih sprememb, degradacije okolja in našega počutja so odvisni od tega. Aktivirati moramo gibanje hrane, ki se zavzema za ambiciozne spremembe.
Nika Hrovat
Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS