Svetovni dan priprave na epidemije
Kaj sploh je epidemija?
Epidemija je nenaden izbruh in hitro širjenje nalezljive bolezni med človeško populacijo, ki močno presega normalno obolevnost. Takšni izbruhi nalezljivih bolezni povečajo stopnjo obolevnosti in smrtnosti med populacijo in lahko povzročijo dolgoročne gospodarske posledice na lokalnem, nacionalnem in globalnem nivoju, s čimer se v praksi soočamo tudi danes.
Zakaj praznujemo svetovni dan priprave na epidemije?
Generalna skupščina Združenih narodov je razglasila 27. 12. 2020 za mednarodni dan pripravljenosti na epidemije. Odločitev je bila sprejeta zaradi pomembnosti mednarodnega sodelovanja in multilateralnega povezovanja kot odziv na COVID-19.
Sistem Združenih narodov, zlasti Svetovna zdravstvena organizacija, igra ključno vlogo pri usklajevanju odzivov na epidemije v skladu s svojim mandatom in pri podpiranju nacionalnih, regionalnih in mednarodnih prizadevanj za preprečevanje, ublažitev in obravnavanje učinkov nalezljivih bolezni in epidemij.
Antonio Guterres, generalni sekretar Združenih narodov: »COVID-19 je človeška tragedija. Ustvaril pa je tudi generacijsko priložnost. Priložnost za izgradnjo bolj enakovrednega in trajnostnega sveta. Odziv na pandemijo in na razširjeno nezadovoljstvo, ki je bilo pred njo, mora temeljiti na novi družbeni pogodbi in novem globalnem dogovoru, ki ustvarjata enake možnosti za vse in spoštujejo pravice in svoboščine vseh.«
Izbruhi nalezljivih bolezni povečajo stopnjo obolevnosti in smrtnosti med populacijo ter lahko povzročijo dolgoročne posledice na lokalnem, nacionalnem ali globalnem nivoju.
Epidemije preteklosti
Bolezni in epidemije spremljajo človeštvo že od vsega začetka. Prve epidemije so se začele pojavljati, ko so ljudje organizirano zaživeli v večjih skupnostih, krajih in mestih. Sprva so jih sprejemali kot naravni pojav, kasneje pa so jih pripisovali nadnaravnim silam, saj niso poznali vzrokov bolezni in načinov njihovega izvora. Skozi zgodovino so se z njimi soočali na različne načine, najbolj efektivna je bila uveljavitev karantene v 14 st. in nastanek cepiv v 19. in 20. stoletju. Skozi zgodovino so se pojavile tri večje epidemije: črna kuga, španska gripa in aids. Epidemij torej ne bomo mogli preprečiti nikoli, lahko pa omilimo posledice.
Kaj pa prihodnost?
V prihodnosti bo pomembno, da imamo odporne in robustne zdravstvene sisteme, ki bodo dosegli tiste, ki so ranljivi ali v ranljivih situacijah. V primeru odsotnosti mednarodne pozornosti bi lahko prihodnje epidemije po intenzivnosti in resnosti presegle prejšnje izbruhe. Čuti se velika potreba po ozaveščanju in izmenjevanju informacij, znanstvenih spoznanj ter najboljših praks, po kakovostnem izobraževanju in programih zagovorništva o epidemijah na lokalni, nacionalni, regionalni in globalni ravni kot učinkovitih ukrepih za preprečevanje in odziv na epidemije.
Za globalno okrevanje potrebujemo diagnostiko in zdravljenje, ki je vsem cenovno dostopno, varno in učinkovito. Najpomembnejšo vlogo pri tem ima vlada, nepogrešljiv pa je tudi prispevek ustreznih deležnikov pri spopadanju z globalnimi zdravstvenimi izzivi, zlasti žensk, ki predstavljajo večino svetovnih zdravstvenih delavcev. Naučiti se moramo lekcij COVID-19 in se pripraviti za naslednjo pandemijo in druge globalne izzive podobne velikosti.
Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS
Deja Dekleva in Laura Lugarić