Vpisni postopki in študijske pravice študentov

Avtorji: Mia  Hočevar, Ajda Praznik in Timotej Vitez

 

VPIS V VISOKO ŠOLSTVO

 

Kako poteka vpis v visoko šolstvo?

 

Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, vsako leto najmanj 6 mesecev pred pričetkom študijskega leta objavi Razpis za vpis v visoko šolstvo. Razpis za vpis v dodiplomske študijske programe je enak za študijske programe javnih visokošolskih zavodov in koncesionirane študijske programe koncesioniranih visokošolskih zavodov ne glede na način izvajanja študija. Univerze in samostojni visokošolski zavodi razpise za vpis v podiplomske študijske programe objavijo na svojih spletnih straneh najmanj štiri mesece pred začetkom izvajanja programov.

 

 

Kako podati prijavo za vpis v določeni študijski program?

 

Če je to vaš prvi vpis v dodiplomske študijske programe ali pa ste že kdaj bili vpisani in se ponovno vpisujete v 1. letnik drugega programa (se prepisujete), se lahko na razpis prijavite v dveh prijavnih rokih. Prvi rok se določi z razpisom in traja od 6. februarja do 30. marca. Drugi rok traja najmanj 7 dni. Določi se z razpisom v obdobju od izteka roka za vpis kandidatov, sprejetih v prvem roku, in sicer do 29. avgusta.

 

Prijavo oddate z elektronsko vlogo na spletnem portalu eVŠ http://portal.evs.gov.si/prijava/. Za prijavo potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo ali pa si ustvarite uporabniško ime in geslo. Postopek je podrobneje razložen v nadaljevanju.

 

Postopek prijave za tiste, ki se z novim študijskim letom vpisujejo v drug študijski program 1. stopnje in s tem koristijo t. i. prepis, je enak kot za tiste, ki se prvič vpisujejo v programe dodiplomskega študija.

 

Vsi kandidati morajo oddati elektronsko prijavo na spletnem portalu eVŠ.

 

 

 

Kaj je eVŠ in kako deluje?

 

Evidenčni in analitski informacijski sistem za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji (eVŠ) je enotna podatkovna baza z evidencami o študentih in diplomantih, izvajalcih visokošolskih dejavnosti in visokošolskih zavodih. Sistem je namenjen spremljanju študentov skozi njihovo izobraževanje in pomeni vir informacij, ki so vezane na status študenta ter uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz tega statusa.

 

Na spletnem portalu eVŠ se študent lahko prijavi na dva načina: s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali uporabniškim imenom in geslom. Za digitalno potrdilo veljajo vsa spletna kvalificirana digitalna potrdila za fizične osebe uradnih overiteljev v Republiki Sloveniji, ki so: SIGEN-CA, AC NLB, POŠTA®CA in HALCOM-CA. Za uspešno oddajo je treba imeti urejeno in nameščeno tudi digitalno podpisno komponento ProXSign. Na spletni strani eVŠ so podrobna navodila za prijavo na portalu.

 

Če se kandidat prijavlja s kvalificiranim digitalnim potrdilom, se natisnjenega obrazca po pošti ne pošilja. Po pošti se priporočeno pošlje le priloge, ki se jih ne odda elektronsko. Kot pravočasna se upošteva prijava, ki je bila izpolnjena in elektronsko podpisana ter oddana s kvalificiranim digitalnim potrdilom v eVŠ do roka, določenega z razpisom.

 

Če se kandidat prijavlja brez kvalificiranega digitalnega potrdila (z uporabniškim imenom in geslom), mora obrazec prijave poslati elektronsko po eVŠ, ga nato natisniti, podpisati in priporočeno poslati po pošti ali osebno dostaviti do roka na naslov, določen z razpisom. Ne glede na način prijave kandidat pošlje priloge k prijavi priporočeno po pošti ali jih dostavi osebno v skladu z razpisom.

 

 

Kako potekata prijavna roka?

 

V prvem roku se lahko prijavijo vsi kandidati, ki se nameravajo vpisati v študijskem letu, za katerega se objavlja razpis.

V drugem prijavnem roku se na še prosta vpisna mesta lahko prijavijo kandidati, ki se niso prijavili v prvem prijavnem roku ali pa se niso uvrstili v nobenega od v prvi prijavi vpisanih študijskih programov. Izjemoma se lahko prijavijo tudi kandidati, ki so bili v prvem roku sprejeti, če imajo za to upravičen razlog. O upravičenosti razloga odloči pristojni organ univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda na podlagi prošnje kandidata.

Diplomanti in študentje, ki bodo diplomirali v tekočem študijskem letu, se na redni študij lahko prijavijo le na mesta za diplomante.

 

 

Kako ob prijavi uveljaviti poseben status?

 

Kandidati zaprosijo za dodelitev statusa kandidata s posebnim statusom z individualno prošnjo, kateri priložijo listine, ki dokazujejo:

  • motnje v telesnem in duševnem razvoju,
  • invalidnost,
  • kronično bolezen ali posledice akutne bolezni, ki med prijavno-sprejemnim postopkom še trajajo in so vplivale na uspeh v obdobju, ki se upošteva za sprejem (3. ali 4. letnik srednje šole oziroma zaključek srednje šole),
  • izjemne socialne razmere ali
  • status vrhunskega športnika ali umetnika v obdobju, ki se upošteva za sprejem (3. in 4. letnik srednje šole oziroma zaključek srednje šole).

 

O dodelitvi statusa odloči pristojni organ univerze oziroma javnih in koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodov ter o tem pisno obvesti kandidata. Več informacij o dodelitvi statusa kandidata s posebnim statusom ter sprejemu v študijski program lahko kandidati najdejo na spletnih straneh visokošolskih zavodov.

 

Drugi prijavni rok:

Izbirni postopek se v drugem vpisnem roku opravi najkasneje do 25. septembra.

Če število prijav preseže število prostih vpisnih mest, so kandidati izbrani ob upoštevanju meril, ki so s študijskim programom določena ob omejitvi vpisa.

 

 

Ali je možna pritožba na vpisni postopek?

 

V primeru kršitve postopka je dovoljena pritožba pristojnemu organu univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda. Rok za pritožbo je določen v sklepu o izidu izbirnega postopka.

 

Če pristojni organ na podlagi predloženih dokumentov ugotovi, da je bila pritožba utemeljena in je zaradi nepravilnosti v postopku prišlo do napačne razvrstitve, mora visokošolska prijavno-informacijska služba kandidata naknadno obravnavati in uvrstiti na seznam sprejetih, če izpolnjuje pogoje za vpis.

 

 

Ali je prijava enaka vpisu?

 

Ne. Odločba, ki jo posameznik prejme, če izpolnjuje pogoje za vpis, še ne pomeni, da je posameznik tudi vpisan v določen študijski program, zato je treba v skladu z roki in postopki izvesti tudi vpis. Kandidati za dodiplomski redni in izredni študij, sprejeti v prvem roku, se morajo vpisati do roka, določenega z razpisom, najpozneje pa do 31. avgusta.

 

Do 30. septembra se morajo vpisati kandidati, ki so se naknadno uvrstili na seznam sprejetih v prvem roku, in kandidati, sprejeti v drugem roku.

 

Vpis v prvi letnik rednega in izrednega študija bo potekal na visokošolskih zavodih, o čemer bodo kandidati pisno obveščeni. Vpis se opravi na podlagi popolno izpolnjenega vpisnega lista.

 

 

Ali se lahko izpišem in ohranim pravico do ponavljanja?

 

Študent, ki se po prvem vpisu v 1. letnik dodiplomskega študija izpiše do 15. oktobra v študijskem letu, ko se je vanj vpisal, pravice do ponavljanja letnika ali zamenjave študija pa še ni izkoristil, lahko po tem študijskem letu še vedno koristi pravico do zamenjave študija ali ponavljanja letnika. Pri tem mora vrniti študentsko izkaznico.

 

 

Kako se prijavim na podiplomski študij?

 

Kandidati za vpis v podiplomske študijske programe v enem ali več rokih, določenih z razpisom, oddajo elektronsko prijavo na spletnem portalu eVŠ. Kandidat lahko odda več prijav.

 

Če število prijavljenih kandidatov presega število razpisanih mest, so kandidati izbrani ob upoštevanju meril, ki so s študijskim programom določena ob omejitvi vpisa.

 

Vpis v podiplomske študijske programe mora biti na podlagi popolno izpolnjenega vpisnega lista opravljen do roka, določenega z razpisom, najpozneje pa do 30. septembra, iz upravičenih razlogov, o katerih odloči pristojni organ visokošolskega zavoda, pa najpozneje do 30. oktobra.

 

 

V katerih primerih mi status študenta preneha?

 

Status študenta preneha:

  • študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
  • študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij (to velja od študijskega leta 2017/18 dalje, in sicer od vključno 17. 11. 2017 dalje),
  • študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
  • če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,
  • če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  • če se izpiše,
  • če je bil izključen.

 

 

Visokošolski zavod lahko status študenta podaljša za največ eno leto v primeru upravičenih razlogov oziroma za vsakega živorojenega otroka v času študija za eno leto (materam in očetom). Upravičene razloge za podaljšanje statusa študenta visokošolski zavod določi s statutom.

 

 

RAZLIČNE OBLIKE IN SPREMEMBE ŠTUDIJA (dostopno na www.studentska-org.si)

 

Izredni študij: Kandidati za izredni študij se prijavljajo in vpisujejo po enakem postopku in v enakih rokih kot kandidati za redni študij. Izredni študij je praviloma namenjen vsem, ki študirajo ob delu, saj so obveznosti prilagojene delovniku in praviloma potekajo ob popoldnevih in vikendih. Po obsegu in zahtevnosti mora biti enakovreden rednemu študiju, razlikuje se le v organizaciji in razporejanju dela ter študijskih obveznosti. Za izredni študij se študentom zaračuna tudi šolnina v skladu s cenikom posamezne univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda. Višina šolnine se razlikuje od programa do programa. Podatki o višinah šolnin so javno dostopni na spletnih straneh visokošolskih zavodov.

 

Zaporedni študij oz. študij diplomantov: Po končanem programu 1. stopnje se lahko študent ponovno vpiše v 1. letnik dodiplomskega študija, in sicer kot diplomant, vendar se za to v sedanji ureditvi zaračuna šolnina, saj so za študij diplomantov razpisana le izredna mesta.

Vpisna mesta za študij diplomantov so določena posebej, ločeno od vpisnih mest za maturante oz. študente in mest za študente, ki bi se radi prepisali. Diplomanti med seboj tekmujejo na podlagi povprečja na fakulteti in sorodnosti študija.

 

Vzporedni študij: Je hkratni študij dveh ločenih študijskih programov in predstavlja edino izjemo pravila, da študent ne more biti hkrati vpisan na dva visokošolska zavoda.

 

Študent se lahko po uspešno opravljenem prvem letniku študija (oz. ko ima opravljene pogoje za napredovanje v višji letnik na t. i. matični fakulteti) vzporedno vpiše v drug študijski program, če izpolnjuje splošne pogoje za tamkajšnji vpis. Za vzporedni študij in študij diplomantov je praviloma na voljo 5 % vseh razpisanih mest na nekem programu, prednost pa imajo kandidati z boljšim študijskim uspehom.

 

Ponavljanje: Ponavljanje pomeni, da študent ni opravil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik, določenih s študijskim programom. Tako študent ponovno opravlja isti letnik. S ponavljanjem študent izkoristi pravico vsakega študenta, da v času visokošolskega izobraževanja bodisi enkrat ponavlja poljubni letnik študija bodisi enkrat zamenja študijski program (se prepiše). Za ponavljanje mora študent izpolnjevati pogoje, predpisane s študijskim programom fakultet ali zavoda, ter tudi pogoj, da v času visokošolskega izobraževanja še ni ponavljal ali se prepisal. V času, ko ponavlja, ohrani vse pravice, ki izhajajo iz statusa študenta.

 

Pavziranje: Pomeni, da je študent vpisan na fakulteto, ampak je brez statusa študenta. Študent si mora v času »pavziranja« sam plačevati obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, izgubi pa pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Pavziranje je številčno neomejeno. Če študent »pavzira« več kot dve leti zapored, mu visokošolski zavod, na katerem študira, lahko naloži dodatne študijske obveznosti (diferencialne izpite) v primeru, da se je študijski program v tem času spremenil.

 

Prepis: Zakon o visokem šolstvu daje študentu pravico, da poleg prvega vpisa na študij bodisi enkrat zamenja študijski program, čemur pravimo prepis, bodisi ponavlja poljubni letnik študija, čemur pravimo ponavljanje. Vsak študent ima torej možnost dveh rednih vpisov v prvi letnik ali pa rednega vpisa v prvi letnik in enega ponavljanja poljubnega letnika. Ko študent ta »bonus« izkoristi, mu ostane samo še možnost izrednega vpisa na visokošolski zavod ali pa pavziranje. Pri prepisu se študent ponovno vpiše v prvi letnik, a na drugem izobraževalnem programu.

 

Prehod: S prehodom se razume prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, ter nadaljevanje izobraževanja po drugem študijskem programu, pri čemer se mu vse ali del obveznosti, ki jih je že opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene obveznosti drugega študijskega programa. Splošna pogoja za prehod in priznavanje predmetov sta, da gre za programa, katerih zaključka zagotavljata primerljive kompetence, ter da se pri obveznih predmetih v drugem programu lahko po kriterijih prizna vsaj polovica ECTS točk iz prvega programa. Višješolski in visokošolski zavodi lahko določajo še posebne pogoje, ki pa jih javno objavijo.

 

 

 

DRUGE PRAVICE ŠTUDENTA

 

 

Ali lahko ponavljam kljub temu, da sem se enkrat že prepisal, in obratno?

 

Trenutni Zakon o visokem šolstvu določa, da ima študent poleg prvega vpisa na študij možnost, da bodisi enkrat zamenja študijski program (prepis) bodisi ponavlja poljubni letnik študija (ponavljanje). Če se je torej študent (poleg prvega vpisa) enkrat v času študija že prepisal ali je že enkrat ponavljal, je že izkoristil ta »bonus«. Tako študentu ostane le še možnost izrednega vpisa na visokošolski zavod ali pa pavziranje.

 

 

V katerih primerih se lahko študent izjemno vpiše v višji letnik oziroma izredno ponavlja letnik?

 

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi v primeru, da ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to upravičene razloge, ki so definirani v statutu ali pravilnikih posameznih univerz, seveda pa lahko dodatne razloge določi tudi posamezna fakulteta. O vpisu odloča komisija za študijske zadeve na visokošolskem zavodu ali drug organ. Za ponavljanje je določeno tudi minimalno število zbranih ECTS točk, s katerimi je izredni vpis v višji letnik še mogoč.

Možno je tudi izredno ponavljanje letnika, pri čemer študent plača šolnino, ki je enaka znesku storitev vseh neopravljenih obveznosti v skladu s cenikom.

 

 

V katerih primerih lahko študent podaljša absolventski staž?

 

Podaljšanje absolventskega staža je mogoče le iz upravičenih razlogov, ki so podani v Zakonu o visokem šolstvu – podaljšanje statusa študenta.

Dodatne pogoje za podaljšanje absolventskega staža lahko določajo fakultete same. Podaljšanje absolventskega staža je možno za največ eno leto. O tem na prvi stopnji odloča komisija za študijske zadeve, na drugi stopnji pa navadno senat na fakulteti.

 

 

Ali se lahko vpišem v podiplomski študij 2. stopnje, če ta ni povezan z mojim dodiplomskim študijem?

 

Študent se pogosto lahko vpiše v magistrski študijski program tudi v primeru, da je ta popolnoma nepovezan z dosedanjim študijem. Študent mora v večini primerov pred vpisom na magistrski študijski program opraviti dodatne študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Z magistrskim študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti, predhodna izobrazba na dodiplomski stopnji ali ustrezne delovne izkušnje.

 

V doktorski študijski program se lahko vpišejo tisti študentje, ki so končali študijski program druge stopnje, študijski program, ki je urejen z direktivami EU, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami, ter diplomanti 1. stopnje univerzitetnih (starih) programov.

 

 

Mesta, na katerih lahko najdete več informacij:

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Zakon o visokem šolstvu
Univerza v Ljubljani
Univerza v Mariboru
Univerza na Primorskem
Univerza v Novi Gorici
Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu

Študentska organizacija Slovenije

Portal eVŠ

Sledite nam na Instagramu @ZVEZA_SKIS